Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > eSSKJ

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
kúščar kúščarja samostalnik moškega spola [kúščar]
    plazilec z daljšim repom in navadno štirimi nogami; primerjaj lat. Lacertilia; SINONIMI: iz zoologije kuščarica
ETIMOLOGIJA: = star. hrv. kušćar, verjetno sorodno s hrv., srb. gȕšter < pslov. *guščerъ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
kvákati kvákam nedovršni glagol [kvákati]
    1. oglašati se z nizkimi, odsekanimi, enakomernimi glasovi, značilnimi za žabo
    2. slabšalno govoriti, zlasti prekomerno, nesmiselno in po nepotrebnem
    3. slabšalno govoriti v pogovornem jeziku Ljubljane in njene okolice
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kvákati, rus. kvákatь, češ. kvákat < pslov. *kvakati, iz onomatopeje kvak, ki posnema glas žabe - več ...
Celotno geslo eSSKJ
micélij micélija samostalnik moškega spola [micéli]
    iz biologije mrežasto razrasel del glive iz nitk v zemlji, lesu ali drugi podlagi; SINONIMI: iz biologije podgobje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Myzelium iz nlat. mycelium iz gr. mýkēs ‛goba’
Celotno geslo eSSKJ
néonski néonska néonsko pridevnik [néọnski]
    1. ki vsebuje neon 1. ali drug fluorescenčni plin
    2. ki je v zvezi z neonskimi svetili
ETIMOLOGIJA: ↑neon
Celotno geslo eSSKJ
polénta polénte samostalnik ženskega spola [polénta]
    1. gosta jed iz zdroba, zlasti koruznega, in vode
      1.1. koruzni zdrob za pripravo te jedi
STALNE ZVEZE: bela polenta, krompirjeva polenta
FRAZEOLOGIJA: morati pojesti še veliko polente
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. polenta < lat. pol(l)enta ‛ječmenova kaša’ iz pollen ‛fina moka’ iz ide. korena *pelH- ‛prah, moka’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
púpek púpka samostalnik moškega spola [púpək]
    dvoživka z manjšo glavo, dolgim vitkim telesom, štirimi enako velikimi nogami in dolgim, ob straneh sploščenim repom; primerjaj lat. Pleurodelinae
STALNE ZVEZE: alpski pupek, navadni pupek, planinski pupek, veliki pupek
ETIMOLOGIJA: nejasno, morda sorodno s ↑pupa - več ...
Celotno geslo eSSKJ
retinól retinóla samostalnik moškega spola [retinól]
    iz biologije, iz farmacije vitamin A v obliki, ki se pojavlja v živilih živalskega izvora, zlasti v mleku, maslu, jajcih
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. retinol, iz gr. rhētínē ‛smola’ + ↑(alkoh)ol
Celotno geslo eSSKJ
sandál sandála samostalnik moškega spola [sandál]
    1. navadno v množini elegantno poletno žensko obuvalo z navadno nizko ali srednje visoko peto, ki se s paščkom, jermenom pripne čez gleženj; SINONIMI: opanka, sandala
      1.1. navadno v množini poletno obuvalo, navadno z ravnim podplatom, s paščki, jermeni; SINONIMI: opanka, sandala
STALNE ZVEZE: gladiatorski sandal
ETIMOLOGIJA: ↑sandala
Celotno geslo eSSKJ
strupenjáča strupenjáče samostalnik ženskega spola [strupenjáča]
    1. strupena kača
    2. strupena goba
    3. slabšalno ženska, ki je zlobna, škodljiva ali se ji to pripisuje
    4. ekspresivno motorno kolo, avtomobil z izrazito dobrimi, zaželenimi lastnostmi, zlasti zmogljivostjo, okretnostjo
ETIMOLOGIJA: ↑strupen
Celotno geslo eSSKJ
tájga tájge samostalnik ženskega spola [tájga]
    z iglavci poraslo območje pod tundro v subpolarnih predelih Evrazije in Severne Amerike
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek rus. tajgá iz nekega altaj. jezika, prim. mongol. tajga ‛gozdno gorovje’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
vétrovka vétrovke samostalnik ženskega spola [vétrou̯ka]
    vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in ščiti pred vetrom
ETIMOLOGIJA: ↑veter
Celotno geslo eSSKJ
betónski betónska betónsko pridevnik [betónski] STALNE ZVEZE: betonska mešanica
FRAZEOLOGIJA: betonska džungla, betonska kocka
ETIMOLOGIJA: ↑beton
Celotno geslo eSSKJ
bíser bísera samostalnik moškega spola [bíser]
    1. okroglasta tvorba, ki nastane v školjkah in se navadno uporablja za nakit
      1.1. manj formalno nakit iz te tvorbe
      1.2. kar spominja na tako tvorbo
    2. ekspresivno kar izstopa po izjemnosti, redkosti; SINONIMI: ekspresivno biserček
      2.1. ekspresivno kdor izstopa po izjemnosti, nadarjenosti; SINONIMI: ekspresivno biserček
    3. ironično kdor, kar izstopa po negativnih, neželenih lastnostih; SINONIMI: ironično biserček
STALNE ZVEZE: ohridski biser
FRAZEOLOGIJA: biser med biseri, čist kot biser, metati bisere svinjam, nizati se kot biseri na ogrlici
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek stcslov. biserъ, hrv., srb. bìser, rus. bíser ‛steklena koralda’ iz arab. busr ‛stekleni biser’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
brezstíčni brezstíčna brezstíčno pridevnik [bres̄tíčni]
    1. pri katerem prenos podatkov poteka na kratke razdalje brez fizičnega stika
    2. ki poteka, se izvaja brez fizičnega stika
ETIMOLOGIJA: iz brez stika
Celotno geslo eSSKJ
búča búče samostalnik ženskega spola [búča]
    1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo
      1.1. plod te rastline
      1.2. ta plod kot hrana, jed
    2. posoda, steklenica trebušaste oblike
      2.1. stekleni del svetila take oblike
    3. ekspresivno glava, zlasti človeška
    4. navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek
STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
da1 veznik
I. v podredno zloženi povedi
    1. v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
      1.1. v predmetnih odvisnikih uvaja želelno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
      1.2. v poročanem govoru uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek s poročanjem o povedanem
    2. v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
      2.1. uvaja vrednoteno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
    3. v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek
    4. v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku
      4.1. v namernih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka dejanje v nadrejenem stavku, da se uresniči dejanje, stanje v podrejenem stavku
    5. v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku
      5.1. v načinovnih odvisnikih, v zvezi ne da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje brez česa, navadno drugače, kot je običajno, pričakovano
      5.2. v načinovnih odvisnikih, v zvezah kot da, kakor da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje, kot da bi bilo dejanje, stanje v podrejenem stavku resnično ali neresnično
    6. v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      6.1. v zvezi tako da izraža posledico ali sklepanje, ki izhaja iz dejanja, stanja v nadrejenem stavku
    7. v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku
    8. v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano
    9. v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      9.1. v zvezi samo da izraža, poudarja predpogoj za (hitro) uresničitev dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      9.2. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost dejanja v podrejenem stavku, ne glede na to, kaj za svojo uresničitev zahteva
      9.3. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost povedanega, navadno v težki, neugodni situaciji
    10. v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke
    11. v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju
II.
    1. kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo
      1.1. kot členek izraža ogorčenje, neodobravanje
    2. kot členek izraža začudenje, nejevero
    3. kot členek izraža podkrepitev trditve
 ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus. da < pslov. *da < ide. *doh2- iz ide. *de-, *do- ‛ta’, iz česar je še lat. dōnec ‛dokler’, nem. zu ‛k, pri, do’, angl. to - več ...
Celotno geslo eSSKJ
govédo govéda samostalnik srednjega spola [govédo]
    1. velika domača žival s parklji in navadno debelimi stožčastimi rogovi; primerjaj lat. Bos taurus; SINONIMI: goved
    2. večji parkljar z močnim oprsjem in debelimi stožčastimi rogovi; primerjaj lat. Bos
    3. slabšalno kdor je nekulturen, brezobziren ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno govedar, slabšalno krava
STALNE ZVEZE: cikasto govedo, črno-belo govedo, istrsko govedo, lisasto govedo, moškatno govedo, muškatno govedo, rjavo govedo, škotsko govedo, škotsko visokogorsko govedo, škotsko višavsko govedo
ETIMOLOGIJA: = cslov. govędo, hrv., srb. gòvedo, nar. rus. govjádo, češ. hovado iz pslov. *govę iz ide. *gu̯ou̯-, kot v stind. gáu-, gr. boũs, lat. bōs, stvnem. chuo, nem. Kuh, angl. cow - več ...
Celotno geslo eSSKJ
hôrùk in horùk medmet
    1. uporablja se, ko govorec pozove koga k sočasnemu dvigu, premiku česa težkega
      1.1. uporablja se, ko govorec ponazori izvršitev hitre zamisli
    2. kot samostalnik poziv k sočasnemu dvigu, premiku česa težkega
      2.1. kot samostalnik namišljen poziv, ki ponazarja izvršitev navadno nedomišljene zamisli
    3. kot samostalnik, ekspresivno delovanje, za katero so značilni hitrost, močna volja in navadno nepremišljenost, nezadostne priprave
    4. kot pridevnik, ekspresivno ki ga navadno izvaja več ljudi na hitro in z močno voljo, navadno nepremišljeno, brez zadostnih priprav
    5. kot pridevnik, ekspresivno ki je pridobil premoženje, položaj na hitro, navadno na vprašljiv način
FRAZEOLOGIJA: na horuk
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. hau ruck, ritmičnih zlogov za sinhronizacijo delovanja, od katerih je drugi iz Ruck ‛sunek’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
korúzni korúzna korúzno pridevnik [korúzni] STALNE ZVEZE: koruzna bulava snet, koruzna vešča, koruzni hrošč
ETIMOLOGIJA: ↑koruza
Celotno geslo eSSKJ
míšji míšja míšje pridevnik [míšji] STALNE ZVEZE: mišja mrzlica, mišje uho, mišje ušesce
FRAZEOLOGIJA: mišja luknja, mišji korak, nagnati v mišjo luknjo koga, skriti se v mišjo luknjo, za mišjo dlako
ETIMOLOGIJA: ↑miš
Število zadetkov: 394