Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Vorenc

Zadetki iskanja

Vorenc
imenovati dov. in nedov., F18, appello, -are, Praudo vlézhi pred eniga druṡiga rihtarja, imenovati, klizati; axare, imenovati; buccelatum, en zukraſt bishkotez ṡa namakanîe v'malvashÿ, lahi ga imenujejo buzolai; denominare, jemenovati; groſsus, -si, te perve debèle fige, katere zvitke imenujejo; medica, -ae, enu ṡeliṡzhe ... s'pervizh raſte kakòr detela, ṡatú eni ga imenujejo ṡlatiga kamena detela; mitra, -ae, ṡhkofia kapa, neikadai ṡhene, inu moṡhè ſo v'Egypti noſſili tumbane, katere po latinṡki ſo imenovali mitra; nerium, -rÿ, enu driveṡze ſtrupovitu ... apotekarji ga imenujo olander; nominare, imenovati; nuncupare, imenovati; onyx, onchis, tudi en ṡhlahtni kamen, kateri eni imenujejo Calcedonius; pusula, -ae, en divji vrozhi luſhai, eni ga imenujejo s: Antona ogîn; testamentum nuncupare, imenovati teſtament; tragacantha, enu ternaſtu driveṡze ... ga imenujejo dragacanth; transnominare, drugazhi imenovati, imè preminiti; usurpatio, polaſtnenîe: tudi v'navadi iméti eno reizh doſtikrat nuzati, ali imenovati; vocitare, vſeṡkuṡi klizati, imenovati, enu imè dati; zizipha, enu drevú, kateriga ſad ty Apotekarji jujabas imenujejo
Vorenc
izložiti dov., F4, declarare, iṡloṡhiti, iṡkaṡati, ṡaſtopnu navuzhiti, ozhitovati; ediſsere, iṡloṡhiti, vun ṡrezhi, dati ṡaſtopiti; exponere, iṡloṡhiti, vun poſtaviti, odpahniti; monstrare, pokaṡati, kaṡati, iṡloṡhiti
Vorenc
izreči dov., F9, effabilis, et le, kar ſe ſmei ali more iṡrezhi, ṡgovoren; effare, iṡrezhi, odgovoriti; eloqui, ṡgovoriti, iṡrezhi, odpovédati; enuntiare, vun oṡnaniti, na ṡnanîe dati, reṡglaſſiti, iṡrezhi; exprimere, iṡtlazhiti, oṡhméti, sgovoriti, iṡrezhi; liberum pronunciare, ſlobodniga povédati, iṡrezhi; proloqui, iṡrezhi kar eden v'ſerzi ima, inu govori; pronuntiare, iṡrezhi, pred drugim ozhitnu povédati, ali oṡnaniti; pronuntiator sententiae, kateri eno obſojeno reizh iṡrezhe, ali naprei perneſſe
Vorenc
jutrnja ž, F5, dotalis, et le, kar k'juternî ſliſhi; dotare, doto, ali juternîo dati, omiſliti; dotatus, -a, -um, katerimu je dota, ali juternîa dana; doti dicere, juternîo oblubiti; indotatus, -a, -um, nedoraván, pres juternîe ali dote; prim. jutrinja 
Vorenc
klicati nedov., F22, appello, -are, Praudo vlézhi pred eniga druṡiga rihtarja, imenovati, klizati; calare, klizati; clamare, vpiti, krizhati, ſhrajati, klizati; coadunare, v'kupai ſpravlati, ẛvabiti, klizati, ſpelati; convadari, k'rihti, ali h'pravdi klizati po nékadanî ſtari ſhegi; evocans, kateri vunkai vabi, ali klizhe; evocare, ṡvabiti, vun klizati; evocare ad arma, vun na oroṡhye klizati; inclamare, na eniga krizhati, na vus glas klizati; invocare, na pumozh klizati, proſſiti; legem promulgare, poſtavo oṡnaniti, vun klizati; pappare, ſvojga ozheta klizati; pervulgare, reṡglaſſiti, povſód oṡnaniti, inu vunkai klizati; praeco, -onis, reṡglaſnyk, kateri vunkai klizhe, inu oṡnanuje; praedicare, pridigovati, vun klizati, oṡnanovati; provocare, draſtiti, na junaṡhtvu eniga klizati, vun vabiti; provocator, -oris, kateri vunkai klizhe ali vabi, ṡdraṡhbenik; publicare, vun klizati, oṡnaniti, ozhitovati; revocare, eniga odverniti, naṡai klizati; testificari deum, Bogá na prizho klizati, ali klèti; vocare, klizati, poklizati, vabiti; vocitare, vſeṡkuṡi klizati, imenovati, enu imè dati
Vorenc
kupec1 m, F16, emax, -cis, en kramar, kupez, ṡhelán kupa; emporetica charta, papyr, na kateri ty kupzi nyh blagu ṡapiſhujejo; emptor, kupez; frumentator, kateri s'ṡhitom kupzhujò, ṡhitni kupez; inscriptum, -ti, enu piſmize, kateru dadó ty viſhi eniga méſta tem kupzom tú blagú prepelati; institor, -ris, en kramar, ali kupez; institorius, -a, -um, kar enimu kupzu ſliſhi; manceps, -cipis, tudi kateri kai predá s'obétanîam, de ga hozhe tega kupza ſhirmati, de jma per ti ſturjeni zeini oſtati, kateri en zol kupi; mercans, -tis, kupez; mercator, -ris, kramar, kupiz; negotiator, kupiz; nundinator, kupez, inu predajavez, kateri ſemnîuje; proxeneta, -ae, en miſhetar, en ſreidnik v'mei kupzmy, inu predajavzmi; redhibere, kai kupleniga timu kupzu supèt naṡai dati; sector, -oris, kupez eniga ṡapadeniga blagá; venalitius, -a, -um, kei kai na prudai perpelaviz, en kupez, ali predajaviz teh ſuṡhnîou, ali teh ludy
Vorenc
kupljeno sam., redhibere, kai kupleniga timu kupzu ṡupèt naṡai dati
Vorenc
lastan prid., F26, adagia sunt: s'nîegovo laſtno mrésho ga je vjèl; adrogatio, gori vẛetje ẛa ſyna eniga, kateri ie ſvoj ſam laſtán goſpúd; autenticus, -a, -um, prou laſtán, potardèn; autographum, laſtne rokè piſmu; autographus, laſtne rokè piſſár; chirographum, laſtne rokè piſmu; far, -ris, jariza pſheniza, laſtna ṡerna ṡhita, raṡen pſhenize; ignorat suum proprium nomen, on neṡná ſvoiga laſtniga imèna; jus privatum, eniga laſtna prauda; mancipium, ſuṡhen, vel ſhuṡhên, s'ṡhivotam laſtni, laſtna ſluṡhba; monopolium, -lÿ, laſtna kupzhia, obláſt eniga de ſam kupuje, ali predaja; municipium, ſléhernu méſtu ali terg, kateru ima ſvoio laſtno rihto, inu poſtavo; nomen proprium, laſtnu imè; nostraptè culpa, is naſhe laſtne pregréhe; peculiaris, -re, laſtán, poſſeben; pecunia privata, laſtni danarji; perduellis, -lis, en poglavitni ſovraṡhnik ſvoiga laſtniga goſpuda; praedium, -dÿ, priſtava, en laſtán grunt, en dvór ṡa ṡhivino; propria mea culpa, moi laſtán gréh; proprius, -a, -um, laſtán; regulus, -li, krailizh, firṡht ene laſtne deṡhele; remancipere, timu predajauzi ṡupèt na prudai dati, v'laſtne rokè nîemu ṡupèt poſtaviti; synderesis, klanîe laſtne veiſti; territorium, -rÿ, rihta, laſtan grunt; tuam ipsius animam, tvojo laſtno duſho
Vorenc
lavtati nedov., sonare, ṡgoniti, lautati, glaṡ dati, zvinkati
Vorenc
luč ž, F18, corytus, tul ẛa ſtréle, ali tok, v'katerim ſe luzh noſſi; efficienter, is popolnama mozhy, lúzh pride is popolnama mozhy tega ſonza; elucubrare, kei kai per luzhi délati; epiolus, en maihin metulez, po nozhi okuli luzhi leita; flammigerare, ſveititi s'luzhjo, s'baklo, s'ṡhkupo; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; lampyris, -dis, ena luzhna, ali nozhna muha, en metúl, kateri ſe po nozhi v'lúzh ṡaleituje: ena karſtniza; lucerna, leſherba, liṡherna, lúzh, ſveitilu, lampa; luciferus, -ri, kateri ſveiti, lúzh noſſi, ali pernaſha; lucubrare, po nozhi per luzhi délati, na ſvitlu dati; lucubratio, po nozhi per luzhi déllanîe, ali opravlanîe; lucubratum opusculum, enu maihinu déllu per luzhi ſturjenu; lumen, -nis, lúzh, ſvitlúſt; luminare, -ris, ſvitloba, lúzh; luscio, kateri po dnèvi vidi, ali po nozhi per luzhi ne vidi; lux, lúzh, ſvitloba, ṡhivenîe; lychnichus, -chi, ſveizha, luzh, lampa; mucus, -ci, ſhmerkel, oternik od gorezhe luzhi
Vorenc
mir m, F23, caduceator, en ſel, kateri ẛa myr proſſi, ali gliha, reṡlozhnik; caduceus, -ei, ena beila palizhiza, katero ty ſly noſſio, kadar hozheio myr ſturiti; caducifer, kateri eno takeſhno palizhizo ẛa volo mirú noſſi; conciliare pacem, myr ſturiti; conticinium, molzhanîe, nozhni myr perviga ſná; dextras accipere, myr ſturiti. 1.Mach:13; firmator pacis, kateri ſtanovitnu myr poterdi; infida pax, neobſtojezhi myr, ne ṡavupliu myr; inquietare, boleſtrati, boleſtrovati, myrú ne dati, ṡabavlati; inquietus, -a, -um, nepokoin, ſerborit, kateri néma myrú; pacator, -oris, myrnik, kateri myr déla; pacem inire, ſe pomyriti, myr ſturiti; pacifer, -a, -um, kar myr parneſſe; pacifica, offri ṡa myr; pacificator, -ris, ſpravlaviz, kateri v'mei nékaterimi myr déla, ali ſtury; pacificatorius legatus, en ſel, kateri myr yṡzhe, inu pegeruje; pax, -cis, myr; pax explorata, en gviſhen, inu ṡaṡhihran myr; sectari pacem, myr lubiti; tranquilitas, tihoſt, tihota, myr, mehkota, cilú tihu; vexare, kumrati, fopati, britkúſt sadéti, ſpodélati, poſſati, myru nedati; vexator, kateri myrú ne da, poſſa, inu kumrá; prim. z'mirom 
Vorenc
nagajati nedov., F5, expostulare, ſe toṡhiti, krégati, ardrati, nagajati, ozhitati, po urṡhohih vpraſhati; insultare, reṡhaliti, ſtrahovati, ṡaṡhkozhiti, zhes eniga ſe uṡdigniti, nagajati; inquietare, boleſtrati, boleſtrovati, myrú ne dati, ṡabavlati. nagajati; molestare, nagajati [poznejši pripis neznane roke]; tribulare, ſovraṡhiti, nagajati
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: nagajati nedov., inquietare, nagajati
Vorenc
nakladati (na kladati) nedov., F11, acervare, na kúp ẛnaſhati, polagati, nakladati, grabiti; adaggerare, v'kupai noſſiti, na kúp ſtaviti, na kladati; astruere, gori zimprati, nakladati, polig ẛydati; construere, zimprati, nakladati, v'kúp ṡloṡhiti, naloṡhiti, ṡkleniti; corbitare, v'trébuh metati, nakladati; gravare, nakladati, teṡhák biti, preteṡhák biti; ingravescere, zhe dle, li vekſho teṡhavo nakladati; interstruere, zimprati, inu doſty rizhy v'kupai, ali verhu eniga druṡiga nakladati, ṡlagati, inu skladati; onerans, kateri teṡhavo naklada; onerare, naloṡhiti, nakladati, teṡhavo dati; succollare, na garli noſſiti, na ſe nakladati
Vorenc
namestiti dov., F3, resarcire damna, ṡhkode nameiſtiti, ṡa ṡhkode ṡadoſti ſturiti; restituere, poverniti, nameiſtiti, plazhati, naṡai dati; succenturiare, tá praṡna meiſta dopolniti, eniga ṡholnerṡkiga kardela, teh pobytih ṡholnerjou ſhtivenîe nameſtiti
Vorenc
napajati nedov., F4, adaquare, napoyti, napajati, dati vodè pyti, s'vodó ẛmozhiti, s'vodó ẛméſhati; aquari equos, koinîe napojiti, napajati; aquator, ta kateri napaja ṡhivino; linter, -tris, en zhun, ali ladyza, koritu ṡa ṡhivino napajati
Vorenc
napeljati dov., F8, consvadere, pregovoriti, lipú napelati, ſveitovati; dare ansam, urṡhoh dati, napelati; derivare, pelati, napelati, vodo drugam obrazhati; inescare, naſhpiṡhati, omotiti ṡkuṡi ſladzhize, napelati, ogolufati, na ſe vlézhi, draſtiti; irrigare, pomozhiti, ṡalyvati, reṡmakati, polyvati, ṡemlé faihtati, vodó napelati; librator, -ris, ſtudenzhni moiſter, kateri ṡná ṡmeriti, kokú viſſoku ſe more ena voda napelati; maritare alborem, vinsko terto na en dreu napelati; superinducere, verhu perpelati, ali napelati, navlazhiti
Vorenc
napojiti dov., F3, adaquare, napoyti, napajati, dati vodè pyti, s'vodó ẛmozhiti, s'vodó ẛméſhati; aquari equos, koinîe napojiti, napajati; potare, pyti, napoiti, pyanzhovati
Vorenc
narazen prisl., F19, I. decurſsare, naroṡen reſtaviti, ali reṡdiliti; dejungere, naroṡen djati, reṡkleniti; dijungere, disjungere, odlozhiti, reṡkleniti, naroṡen poſtaviti; dimanare, odtezhi, manſhe vodè perhajati, naroṡen reſtezhi; discedere ab invicem, naroṡen poiti; discernere, reṡlozhiti, naroṡen djati, reṡdiliti; disjungere, reṡkleniti, naroṡen djati; disparare, reſparati, reſpariti, naroṡen djati; diſsultare, reṡpozhiti ſe, naroṡen ṡkozhiti, ali pozhiti, ſterkatati; distruncare, naroṡen reſſékati, prerobiti; divaricares, odpreiti, naroṡen djati, v:g: en zirkil, ene kleiṡzhe; divulsus, -a, -um, naroṡen reſtergan; hiulcare, reṡklati, naroṡen djati; intercidere, â caedo, naroṡen reṡreṡati, ali reſékati, reṡdiliti. Psl:28; magna distantia, delezh naroṡen; secludere, naroṡin, ali vunkai djati, vun ṡapréti, ṡa ſabo ṡapréti; valgus, -a, -um, kateri krumpaſtu hodi, kateri ṡpréd s'nogami naroṡen hodi; varicare, ṡpréd s'nogami naroṡen hoditi; II. dimittere concilium, ẛbraliṡzhe naroṡen puſtiti, ſlavú dati
Vorenc
naročiti dov., F3, commendare, ẛapovédati, ẛavkaṡati, perporozhiti, narozhiti; nuntiare, ſpovédati, narozhiti, ſporozhiti, oṡnaniti, na ṡnanîe dati; significare, puſtiti veiditi, narozhiti, ſporozhiti, ſpoveidati
Vorenc
našpižati dov., F2, inescare, naſhpiṡhati, omotiti ṡkuṡi ſladzhize, napelati, ogolufati, na ſe vlézhi, draſtiti; obescare, naṡhpiṡ[h]ati, jeiſti dati
Število zadetkov: 237