Zadetki iskanja
Svetokriški
ljuljka -e ž ljuljka: ſamerkam tudi veliku lulke rod. ed., de ſi lih G. Bug je tu lepu ſeme pſhenizhnu ſejal ǀ s'lulke rod. ed. zhiſta pſeniza ratat ǀ Od kod tedaj ima lulko tož. ed. ǀ kaj s' en velik greh je pohujshane dati, inu v' mej pshenizo teh nedolshneh, lulko tož. ed. tiga greha ſejati ← rom., prim it. loglio < lat. lolium ‛ljuljka’; → ljoljka
Svetokriški
lojtra -e ž lestev: ena lujtra im. ed., katera od semle do Nebeſs je dosegla ǀ je vidil eno gorzha liutra tož. ed. ǀ lete lujtra im. mn. ſo imele petnajſt shtabel ǀ lete lujtra im. mn. pomenio MARIO Divizo ǀ O shegnane shtenge, inu ſtutaushenkrat ſrezhne luitra im. mn. ǀ na ſhpriklah tijh luiter rod. mn. je vidil nekatere dushe ſtati ǀ je vidil ene viſſoke lujtra tož. mn. ǀ ſe njemu ene zhudne lujtra tož. mn. prikashejo ǀ letu nam je hotel dati saſtopit G. Bug skuſi une zhudne lujtra tož. mn. ǀ Taiſte zhudna lujtra tož. mn., katere je Iacob vidil ǀ nepotrebuje luitra tož. mn. kakor uni Angeli ǀ hudizh je mene omotil, de ſim gori na te lujtre tož. mn. shla ǀ je hotela po enih viſokih lujtrah mest. mn. hodit ǀ po tajstih lujtrah mest. mn. je gori shla ← bav. srvnem. lǫiter; izgleda, da je beseda v mn. v večini primerov srednjega spola.
Svetokriški
Mahrobar -ja m prebivalsko lastno ime Machrobery im. mn. pak ſò tu mertvu truplu ſeshgali, pepel pobrali, ven glaſſ poſtavili (V, 615) ǀ S' Machrobery or. mn. ty blishnishi, inu kateri ſò blagu poerbali, lety ſo dolshni almoshne dati (V, 616) Ni jasno, katero (verjetno antično) ljudstvo je mišljeno.
Svetokriški
marčati dov. premagati v igri: Leta Grof ie bil v'tem meſti Aquisgrana per Ceſſarju Ottonu III. ta Ceſſar je rad jegral jegro Skako imenovano, inu je taku dobru ſnal jegrat, de nikuli obedn nej mogal njemu udobit: enkrat poklizhe tiga Grofa de bi shnim jegral, inu gdu bo poprei trykrat tiga druſiga marzhal del. ed. m, de karkuli bo rekal ta drugi ima ſturiti, ali kar bo proſsil de mu imà dati. Herenfridus ſvoje ozhy v'Nebu vſdigne SVETI TROYZI ſe perporozhj, inu proſſi, de bi on udubil, je bil tudi vshlishan, sakaj trykrat ſandrugim je bil Ceſſaria marzhal del. ed. m (V, 90 s.) ← nem. martschen, matschen ‛premagati v igri’ iz Martsch ‛popolna zmaga (pri igrah s kartami)’ ← it. marcio ‛gnil, gniloba’ v zvezi far marcio ‛biti popolnoma premagan (pri igri s kartami)’
Svetokriški
Melkizedek -a m osebno lastno ime Melkizedek: Elias je G. Bogu offroval vuole. Samuel telleta; Aron kadillu; Melchiſedech im. ed. kruh, inu vinu ǀ Melchiſedek im. ed. je bil vezh kakor Abraham, sakaj leta je mogal njemu deſſetino dati ǀ Terje bil pred Melchiſedeka tož. ed. pokleknil ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'melhisedeham or. ed. Kruh Melkízedek, lat. V Melchisedech, jeruzalemski kralj in duhovnik (SP 1 Mz 14,18)
Svetokriški
mera -e ž mera: kadar bo mera im. ed. nashih grehou napolnena ǀ G. Bug do ene guishne mere rod. ed., inu vage perpuſti zhloveka greshnu shiveti ǀ Tudi vy Hoshtery bote mogli rajtingo dati, od tajste premajhine mire rod. ed., inu vage s'katerimi ſte ludy goluffali ǀ bote hoteli pres mire rod. ed. jeſti, inu pijti ǀ my ſmo ga dolshni bres vſe glihe, inu mire rod. ed. lubiti ǀ Vezhi dejl Hosterju ſe fardama sakaj faush mero tož. ed. imaio ǀ vinu s'vodo meiſhaio, ali pak manshi mirro tož. ed. dadè ǀ jest ſim ſe vſijh vishah profliſsal en krajzer vudobit, sdaj per meri mest. ed., sdaj per intereſsu ǀ per meri mest. ed. ſim vſelei kai vudobil ǀ Resbite tajſte krijve mere tož. mn.
Svetokriški
meriti -im nedov. meriti, tj. 1. ugotavljati mero, ocenjevati: nimate te druge ſamy po ſebi mirit nedol., ſizer zhe vy ſte hudobni, bote vſe te druge sa hudobne ſodili ǀ kadar bi Angel prishal mirit nedol. Tempel, Altar, inu te ludy, bi neneshal obene glihinge s' hisho Boshio, inu s' tem folkam ǀ ti ſam po ſebi druge mirish 2. ed., inu mejnish, de vſy ſo hudobni kakor ti ǀ miri 3. ed. tudi te ludy, aku tudi ony imaio v' Zirkvi Svete misly ǀ Zholnar gleda, inu myri 3. ed., zhe skoraj bo na breih perplaval ǀ G. Bug je hotel dati saſtopit S. Joannesu, de bi miril del. ed. m ta Tempel, Altar, inu ludy katiri noter molio, aku ſe prau sglihaio 2. ciljati: ter miri 3. ed. zhloveka s' Camejnam
Svetokriški
mesec -s(e)ca m mesec: obeden meſſz im. ed. nej bogatiſhi, inu veſſeleſhi, kakor je Jeſſenik ǀ od meſiza rod. ed. do meſiza rod. ed., od leta do leta ǀ pervi lejtni meſiz tož. ed. ſo praſnovali praſnik Boga iana; ta drugi meſſiz tož. ed. praſnik Bogine Felicitatis ǀ kadar pak G: Bogu taku svestù li en ſam meſsiz tož. ed. bil shlushil ǀ de ſi lih vſak mesiz tož. ed. ſe ſpovedo ǀ S. Anna v' tem meſſzi mest. ed. Jeſſeniku je porodila Mario Divizo ǀ venem meſizi mest. ed. nej dokonzhanu ǀ letu nej li ſturil enkrat v'lejti, ali v'meſizi mest. ed., temuzh vſak lubi dan ǀ ner ble v' tem meſſizi mest. ed. Sushiza, inu Jeſſenika tullio, inu diuiaio ǀ nikar li v'Meſizu mest. ed. enkrat, ampak vſako minuto ǀ ta druga dua meſſza im. dv., katera ſta preshla, Serpan, inu kimovez, ſta bila taku urozha ǀ tedne, meſize im. mn., inu leita pretekò ǀ en taku velik potreſs … v' Canſtantinopeli ter ſesht meſizou rod. mn. je terpel ǀ je imela devet meſſizou rod. mn. noſſiti ſijnu Boshjga ǀ pervolem njemu prebivalshe devet meſsizou rod. mn. dati v' mojm teleſsu ǀ Sakaj puſtish tulikain minut, tulikain dny, tulikain tednu, tulikain meſizu rod. mn., inu tulikain lejt pretezhi ǀ v' tebi Syn Boshy devet meſſizu rod. mn. je leſha ǀ v' Teleſſu Marie Marie Divice devet meſſezou rod. mn. po ſmerti pak je leshal 40. urr v'grobu ǀ v'kateri devet meſsezou rod. mn. je leshal Syn Boshij ǀ zhes try meſize tož. mn. sazhne Thamar shroka prihajat ǀ kumai shteri Meſſize tož. mn. je bil ſtar ǀ AEmilianus ſame shtiri meſize tož. mn. je na Ceſſarskim ſtoli ſidel: Ceſſar Florianus dua meſiza tož. dv., Philippus pak ſama dua dny ǀ zhes nekatere meſice tož. mn. ſo supet nasaj ty Ajdje rajshali ǀ zhes shteri miſize tož. mn. dopelt je meni povernel
Svetokriški
mir -u/-a m mir: Sama lubesan, inu myr im. ed. te velike teshave ſakonske premaga ǀ TuKai ſe naide mijr im. ed., inu pozhitiK tiga Duha ǀ k'snaminu tiga myru rod. ed. eno olisko veijzo v' svoih vſtjh je bil perneſsil ǀ mu nej ſim meru rod. ed. ponozhi, inu po dnevi pustila de bi od greha nehal ǀ sakaj nam hozhesh dati kushik tiga vezhniga miyru rod. ed. ǀ Golobiza neſſe to ojlzheveno vejzo k' snaminu tiga merù rod. ed. ǀ nikoli nej ſim mijru rod. ed. pred nijm imela ǀ na semli nikuli nej mirù rod. ed., inu pozhitka imela ǀ ſe boij ſerda Boshiga, pozhitka, inu mera rod. ed. ne najde ǀ malu kershenikou k' myru daj. ed. Nebeshkimu pride ǀ podpiſhiteſe temu s: Mijru daj. ed. ǀ Abſolona je pohleunu sa myr tož. ed. proſsil ǀ shelite na tem ſvejtu mijr tož. ed., inu pokoj imejti ǀ aku ſe bode shnijm s'kuſi pravo grevingo ſpravil, inu mijr tož. ed. ſturil ǀ Leta shena je imela ſe pofliſſat s' ſvojm mosham per myri mest. ed. shiveti ǀ poydi v' myri mest. ed. damu ǀ gre v' myru mest. ed. prozh vouk ǀ druge per myru mest. ed. puſtite ǀ Bug pak sa'povej de ſe imaio lubiti, inu mijru mest. ed. shivejti ǀ v'mijru mest. ed. shivèti ǀ s'ſoſſesko je v'miri mest. ed. shivil ǀ de bi takorshno isvolil, s'katero v'ſtrahu Boshim, inu v'myri mest. ed. bi shiveti mogal ǀ Ajdje ſo ſe zhudili nad leto veliko dobruto, inu myram or. ed. teh karskenikou ǀ S' myrom or. ed. ſe premaga kreg, inu ſaurashtvu z mirom v miru, pri miru: mene inu moj folk s'myram puſtè ǀ poberiteſe prozh, inu s' myram me puſtite ǀ ym je djal, de bi li smyrom imeli ſtati ǀ ony tudi mene s'myrom pustè ǀ ſo s' myrom, inu tihu ſtale ǀ G: Bug ſapovej de bi ymeli vſaj ptvye blagu smeram poſtiti ǀ Ah puſtite me smeram, nej ſe enu malu odahnem ǀ videozh pak, de s' meram ſidi, sdere ſablo ter urat y odſeka ǀ s' mijrom puſtiti ǀ obene shene s'mirom nepuſti ǀ hudizh je ſmijram ſaula puſtil ǀ Studeniz pak nihkdar smijram nestoy ǀ cello nuzh ſmiram s' enim mejſti oſtane ǀ potagrom … je terbej ga ſmerom puſtiti, dokler ſam od ſebe bode preshal ǀ Puſtite ſmyram ptuie blagu ǀ Bogu pak h'zhastij nemoresh smeram polure per s: maſhi stati ǀ zhe ga ſmirom puſtimo my nebomo nezh shtimani
Svetokriški
mlad -a prid. mlad: kakor je bil to arznio vſhil, prezei je bil osdravil, lep, ardezh, inu mlad im. ed. m postal ǀ Kadar ſim bil mladt im. ed. m, en dan s'Kusi oknu ſim na plaz gledal ǀ Vni mladi im. ed. m dol. vſame eno hudo Babo, zhe je li bogata ǀ Ti ſi lepa, mlada im. ed. ž bosh sapelana od taistiga Gospuda ǀ v' tovarshtvi tiga mladiga rod. ed. m Tobiaſa ǀ Archangel Raphael je timu mladimu daj. ed. m Tobiaſu djal ǀ ta mladi tož. ed. m dol. porod potouzhe s'Camejnam ǀ kaj s'en hudizh je bil omotil vniga mladiga tož. ed. m ži. firshta ǀ vidi na gaſsi eno mlado tož. ed. ž sheno offertnu guantanu ǀ Vshivaimo lushte tiga meſſa, dokler ſmò mladi im. mn. m ǀ kadar v' Hierusalem jejsdi ſtari, inu mladi im. mn. m napruti njemu gredò ǀ ty mlady im. mn. m levij ſvoym ſtarishym shpisho noſsio ǀ dokler te mlade im. mn. ž tice s'gnesda ne s'lejte, morje tihu ſtoij ǀ ozhy od teh mladih rod. mn. Gospudu nej obernila ǀ v' tovarshtvi teh mladyh rod. mn. ǀ pohujshaine tem mladem daj. mn. dati ǀ sa novu lejtu shenkam taku Goſpodi, kakor kmetom, mladom daj. mn., kakor ſtarom ǀ ti vſe tuoje mlade tož. mn. m dnij v'nezhistosti, inu poshreſhnosti Si doperneſsel ǀ Iest vidim tankaj ene mlade tož. mn. ž pershone, katere ſemkaj gredò ǀ per teh mladih mest. mn. ludeh, malukadaj ſe kaj dobriga shlishi primer.> Ta mlajshi im. ed. m je bil s' materniga telleſſa Ceſſarize Eudoxie na ſvejt prishal ǀ Jeſt ſim ta mlaishi im. ed. m, mene sadene sberat ǀ je djala k' timu mlajshimu daj. ed. m Synu ǀ ſamiga tiga mlaishiga tož. ed. m ži. brata doma ſo puſtili ǀ de bi ty mlaishi im. mn. m vidili ſvoje ſtarishi shiveti po sapuvidi Boshi ǀ Druge she mlaishi im. mn. ž ſo mosha vſele mladi m mn. mladiči: Pſ pak, dokler samerka de njegovi mladi im. mn. m ſlepy ſe porodè, taku dolgu yh lishe dokler pravu vidio ǀ Ierebize vuzhè ſvoje mlade tož. mn. ſe skrivat pred Lovizom ǀ ta nepametna shivina lubi ſvoje mlade tož. mn., yh vuzhi po ſvoij naturi mlajši m mn. otroci: Kar vij otrozij sdaj sturite vashim starishim, sagvishnu imate zhaKat, de vaſhij mlajshii im. mn. vam bodo sturili ǀ de bi ty ſtarishy imeli od leteh, ſvoim mlaishom daj. mn. govorit, inu pravit ǀ drusiga nemiſlio ampak de bi ſvojm mlajshom daj. mn. veliku blaga, inu prehodisha sapuſtili ǀ vuzhiteſe vy ſtarishi od tiga Stariga, inu pravizhniga Ioba sa isvelizhejne vashim mlajshim daj. mn. shkerbeti ǀ Velik gvishnu lon vſelej Bug da tem ſtariſhom, kadar ſe pofliſsaio ſvoje mlajshi tož. mn. v'ſtrahu Boshym srèditi z mladega v mladosti: Vdo Firsh tiga meſta Madeburg s' mladiga ſe je bil podal tej nezhiſtoſti ǀ jest s'mladiga ſim sazhel kupzhuati ǀ Kaku ſe bo tebi godilu, kateri smladiga ſe ſi bil grehom podal ǀ Maria AEgyptiaka leta is mladiga ſe je bila ven loterski leben podala
Svetokriški
mogočnost -i ž mogočnost: ſledna mogozhnoſt im. ed. je Slaba, sledna ſaſtopnoſt ie nepametna ǀ S. S. Vuzheniki pravio de vſe lastnusti Boshje, kakor je Modrust, Praviza, Sastopnost, Mogozhnost im. ed., Oskarblejne, Dobruta, inu Milost Boshja ſo ſam Bug ǀ de bi uſsai savolo njega mogozhnosti rod. ed. ſe imel njega bati ǀ Ta ner ble dopadezhe je moj Magozhnoſti daj. ed. offer S. Mashe ǀ je hotel dati ſposnati timu preproſtimu ſvejtu Svojo Mogozhnoſt tož. ed. ǀ Iest sim tebe skusi mojo Boshyo Mogozhnost tož. ed. ſtuaril ǀ takorshno mohozhnoſt tož. ed. reshalit ǀ V' nebeſſih pak bo per vſaketiri dushi s' ſvojo Boshjo modruſtio, mogozhnoſtio or. ed. ǀ Shelish de bi nihdar vezh ſe tebe neusdignil is suojo mogozhnostio or. ed. ǀ vſe zhaſtj mogozhnoſti im. mn., inu bogaſtva malu zhaſſa na tem ſvejti terpè
Svetokriški
moj -a zaim. moj: pojdem kamer moj im. ed. m kojn mene poneſse ǀ ò dobrutlivi moj im. ed. m Iesus ǀ Je bil umerl leta moi im. ed. m reuni Syn skuſi ſmert tiga greha ǀ kraftnishi, inu nuznishi bo tudi moy im. ed. m shegin ǀ Kei ſi sdei moij im. ed. m lubi priatel Adam ǀ leta je muj im. ed. m lubeſnivi ſyn, na katerim imam dobru dopadeinje ǀ vij bodete moja im. ed. ž Nevesta, inu firshtina ǀ Moia im. ed. ž Hzhi, shlushai moj navuk ǀ moje im. ed. s dellu je nenuznu, inu pres lona Nebeſhkiga ǀ moie im. ed. s oku nemore faliti ǀ jest ſe boijm mojga rod. ed. m Gospuda ǀ pred ozhmy moiga rod. ed. m Boga ǀ jest imam ushe beſsedo od taiste moje rod. ed. ž priatelze, de shiher k'nij pridem ǀ yszhe isvelizhaine moie rod. ed. ž dushe ǀ Gospa mojga rod. ed. s ſerza, inu blaga ǀ de bi Tebe mogal lubiti is celliga mojgo rod. ed. s ſerza ǀ G. Bug je bil Davidu mojmu daj. ed. m Prededizu oblubil ǀ letu morem poprej moijmu daj. ed. m Abrahamu povedat ǀ supet grem k' moimu daj. ed. m Ozhetu ǀ hozhem pojti k'mojmu daj. ed. m vſmilenimu ozhetu ǀ Ta ner ble dopadezhe je moj daj. ed. ž Magozhnoſti offer S. Mashe ǀ n'hozhem shpota ſturiti moy daj. ed. ž shlahti ǀ moij daj. ed. ž dushi paK bi ſe sgudlu Kakor unimu bogatimu moshu ǀ de bi moji daj. ed. ž andohti, inu dolshnuſti sadoſti ſturil ǀ pojte k'moij daj. ed. ž materi Olimpij ǀ maihinu ste na moj tož. ed. m exempel gledali ǀ Iest pak grem de bi mojga tož. ed. m ži. lubiga mogla vidit ǀ imam v'Mojga tož. ed. m ži. G. Boga upajnie ǀ sdaj bodem jest mojo tož. ed. ž kunsht pustil vidit ǀ Iest ſim bil tebi dal moio tož. ed. ž S. gnado ǀ mojobeſsedo tož. ed. ž+ ne bom nesaj potegnil ǀ slatka je tuoja shtima, de cilu moje tož. ed. s serze resveſeli ǀ Bug pravi miſli na dusho, katera je po mojm mest. ed. m pildu ſtuarjena ǀ ta pushtob ſi piſsal nikar po moim mest. ed. m exemplu, temuzh po Luciferiu ǀ v'mojm mest. ed. m kloshtri ǀ ſedaj ostanesh ob moj mest. ed. ž pusledni uri edinu moje veſsèlje ǀ po moy mest. ed. ž rajtengi venem lejti … ſe pomuiash 192 urr ǀ Kakor ste v'moij mest. ed. ž Pridigi shlishali ǀ Iest ſe boijm v'moj mest. ed. ž hishi shpota ǀ pervolem njemu prebivalshe devet meſsizou dati v' mojm mest. ed. s teleſsu ǀ kadar bi jest v'taki vishi s'moijm or. ed. m blishnim andlal ǀ s'mojm or. ed. m priatelnom Iest grem ǀ shivim s'moim or. ed. m mosham ǀ vaſs ſim ſtvaril, s'mojo or. ed. ž S. Rèshno kryvio od pakla reshil ǀ s'ſmoio or. ed. ž kryvio vas ſim reshil od pakla ǀ pervolem s' mojm or. ed. s divizhnem mlekam njega dojti ǀ s'mojm or. ed. s S. Rus. Teleſsom shpishal ǀ vy s'Kusi kerst ſte bily ratali moy im. mn. m otrozi, inu erbizhi ǀ de bi jest, inu moij im. mn. m otrozi en koſs kruha imeli ǀ Ah moji im. mn. m luby otrozi varite se ad vſiga hudiga ǀ Ne pravi Bug, moje im. mn. ž sapuvidi ſo gorezhe ǀ bi na nage Kolena padla, inu sa odpushajne mojh rod. mn. grehou proſsila ǀ Kej je sdei tu shlahtnu dellu moijh rod. mn. Boshijh rok ǀ sa volo moih rod. mn. grehou ǀ s'mojh rod. mn. beſsed ſe shpot delajo ǀ sa odpushajne moyh rod. mn. grehou ǀ Bug je vshlishal proshno vasho … inu je dal meni, inu mojm daj. mn. Soldatom takorshno mozh ǀ ſtu oblub ſte ſturili Meni, inu moim daj. mn. Svetnikom ǀ ti nej ſi vode K'moim daj. mn. nogam dal ǀ nekateri ſe bodò moijm daj. mn. pridigam posmehuali ǀ Ti ſama ſi bila vſe moje tož. mn. m dny edini moj trosht ǀ sakaj jest danaſs moije tož. mn. m Poshlushauze s'leto nenuzno pridigo gori dershim ǀ jeſt ſim ſe podstopil moje tož. mn. ž pridige drukat ǀ ti hudobni ſi vſe moie tož. mn. ž gnade na hudu obernil ǀ vſe piſma ſim v'moje tož. mn. ž roke perpravil ǀ moje tož. mn. ž/s kulla ſim dobru pomasal ǀ kadar bi jest vſa moja djanja tož. mn. s bil G. Bogu h' zhasti offral ǀ ty greshni ſo orali po moyh mest. mn. ramah ǀ pomagaj meni vſih moih mest. mn. potrebeh ǀ v'mojh rokah mest. mn. ſte sapiſsani ǀ sdaj mene sa Ceſarja sposnash, kir ſe v'moyh mest. mn. rokah najdesh ǀ ſe boym, de she katiriga mei mojmi or. mn. Poshlushavizi bo ſepelal ǀ vſeskusi s'mojmi or. mn. ozheſsamij milostovimi bodem na vaſs gledal ǀ ſim ſe imela vojskovati s'mojmij or. mn. ſaurashniki ǀ s' mojmy or. mn. priateli ſe veſſeliti ǀ mei vſimy Moymi or. mn. Poshlushavizi en ſam bo fardaman
Svetokriški
moliti -im nedov. moliti: pohleunu imaio klezhati, andohtlivu zhaſtiti, hualiti, inu moliti nedol. Tu S. Rus. T. ǀ yh vuzhijo molit nedol. teh deſset sapuvidi Boshyh ǀ Maſhnek ſazhne mollit nedol. ǀ bolezhine, inu reve nuzh, inu dan mene taraio de nemorem molet nedol., inu Svete Mashe shlishat ǀ S. Jerni je bil Syn eniga krajla, kateri je bil is Jutrave deshele prishal JEſuſa molit namen. v' Behetlemsko ſtalizo ǀ molim 1. ed. en dell Svetiga Roshenkranza ǀ Letu vſe hozhem tebi dati, aku ti doli padesh inu mene molish 2. ed. ǀ nej sadosti de ti druge Boguve nemolish +2. ed. ǀ Bogu ta shgani offer offra, ga moli 3. ed., zhasti, inu sahuali ǀ nihdar nemoli +3. ed., v'Tempel malukejdaj grè ǀ mi tudi Boga sa njega duſho molimo 1. mn. ǀ tu ſe dobru vej de nemolimo +1. mn. S: Roshenkranz ǀ Kadar molite 2. mn., rezite Ozha nash, kir ſi v' Nebeſſih ǀ prèd vezherio dolgu molio 3. mn. ǀ Drugi malio 3. mn. sa ſvojga Boga zhebu, zheſſen, sele, inu repo ǀ vender ga nelubio, ga nezheſtè, inu nemolio +3. mn. ǀ Vmerl je, Pokleknimo inu molimo vel. 1. mn. ǀ ſe oberne k'ſvojm nar lubiſhim Iogrom, inu ijm je djal: zhujte, inu molite vel. 2. mn. ǀ Iosve je molil del. ed. m v'dolini ǀ vſak dan je fliſsik s. Roshenkranz molu del. ed. m ǀ Susanna je molila del. ed. ž v'rokah teh ſauroshnikou ǀ my tudi ſmò molili del. mn. m, ſmò ſe poſtili ǀ je hotel de bi njega sa Boga molilij del. mn. m ǀ de bi vener s' vſo andohtio, inu pohleunoſtio Taiſtu nezhaſtili, inu nemolili +del. mn. m ǀ Ti Sakonski pak sò moliliboga del. mn. m+ Hymenea
Svetokriški
morati -am nedov. morati: shterikrat eno nuzh morem 1. ed. gori vstati, inu doijti ǀ moresh 2. ed. vſmilen pruti tvojmu bliſhnimu biti ǀ Morish 2. ed. ti ſam ſebe poprej sprashuati, inu Kar vejsh ſe ſpovedat ǀ ob uſe pride, kruha strada, petlat more 3. ed. pojti ǀ Kakor mij gremo K's. spuvidi, moremo 1. mn. v'shpegu nashe vejsti dolgu zhaſsa ſe gledat ǀ kakor ena shivina dellat morimo 1. mn. ǀ veliku morymo 1. mn. terpeti ǀ tu nej sadosti, temuzh tudi morete 2. mn. gorezha ſvetila v'vashih rokah derſhati ǀ pò nedolshnim veliku morite 2. mn. terpeti od vaſhyh teh blishnishih ǀ vſe kar ym je sapovedanu morio 3. mn. bugat ǀ Gdu je ta Gospud, de bi jeſt njega shtimi moral del. ed. m shlushiti ǀ v' ta krajlevi ſtol je magal del. ed. m ſeſſti, krajl pak je gologlau mej folkam ſtal ǀ ſim bil perſilen od folka, ſim ijh mogalbugat del. ed. m+ ǀ G: Boga, katerimu ratengo bosh mogla del. ed. ž dat ſe imash bati ǀ G: Bug je bil poſlal kobilize pred katerimy vſy ſo mogli del. mn. m pobegnit ǀ bote mogle del. mn. ž od ſledne miſli, inu nar kriunishiga djania vaſhiga pred cellim ſveitom rajtingo dati Zaradi fonetičnega približevanja sed. morem in moram se namesto del. moral večinoma uporablja mogel, ki historično spada k → moči.
Svetokriški
mož -a m mož: vidi de en drugi Mosh im. ed. s'njegovo sheno govory ǀ Ta S: Moſh im. ed. je dolgu molzhal, k'sadnimu pravi ǀ pred daurj tiga bogatiga mosha rod. ed. je leshal ǀ ſe bo tebi godilu, kakor unimu bogatimu Moshu daj. ed. ǀ kadar bi Eua bila per ſvojmu Moshu daj. ed. oſtala ǀ edn je enimu Moshù daj. ed. djal ǀ teshku pride enimu moshú daj. ed. ſe dobru oshenit ǀ je bila perſilena tebe moſhu daj. ed. dati ǀ k'Moſhu daj. ed. ſvoimu je djala ǀ shena ſvimu moſſu daj. ed. en takushin shpot je ſturila ǀ perporozhi mosu daj. ed. pishata ǀ je bila eniga Laha sa mosha tož. ed. vſela ǀ leta je feratala Mosha tož. ed., kakor Dalida Samſona ǀ nje Moſha Vriaſa tož. ed. ſturi vbit ǀ k' ſadnimu nje moshà tož. ed. puſti vbyti ǀ Ona sruta nemore rezhi, kateriga hozhem ſa moshia tož. ed. vſeti ǀ Ta prava lubesan je tiga meſsa, kakushna je mej Mosham or. ed., inu sheno, kateri ſe lubio ǀ vſe skusi ſe krega s'Moshom or. ed. ǀ Bo una mlada shenska pershona vſe skusi po hishah hodila, s'ſlednim Moſhom or. ed. rada govorila ǀ Se ti glihash s'tvoim Moſſam or. ed. ǀ Dua Stara Mosha im. dv. ſta bila taiſto pred pravizo obtoshila ǀ taiſto nuzh prideta dua ſtrashna moshia im. dv. k' Mashniku ǀ Katere s'nyh offertio perſilio de Moshje im. mn. morio ohernio tribat ǀ moshie im. mn. letem grehom ſo ble podvershani, kakor shene ǀ Shushtary ſo zhaſtiti Moſhje im. mn. ǀ aKu v'zhasijh moshije im. mn. ſe gledajo v'shpegu, ſe negledaijo dolgu ǀ de ſi lih nekateri moshe im. mn. bi ſa ſrezho dershali, kadar bi ſvojo sheno mogli ſaquartat ǀ taku shene, kakor mashje im. mn., taku te bogate, kakor te vboge ǀ Vna Katera ſe je rada od laskih moshou rod. mn. puſtila kushuati, inu tipat ǀ per Proceſſy bres vſe glihe pride vezh shen, kakor moshou rod. mn. ǀ kadar shene ſvojm mosham daj. mn. pokorne bile kakor ſuojm Gospudam ǀ Kakor de bi Moshom daj. mn. vſe bilu perpushenu ǀ Ceſſarize ſo gmain, inu niskiga ſtanu moshje tož. mn. vſeli ǀ Katere ſame yſzheio perloshnoſt s'drugimi moshmij or. mn. snanje dellat
Svetokriški
nadložen -žna prid. nadložen: de ſi lih zhlovik je taku mozhnu reuen, nadlushen im. ed. m, vbushiz ǀ kadar bi vſhe ſtar, inu nadlushin im. ed. m bil ǀ shlishish klaguvajne tega nadlushniga rod. ed. m ǀ vidi tankaj Chriſtus eniga reuniga, nadlushniga tož. ed. m ži. bolnika ǀ s'nasho nedlushno or. ed. ž naturo pokrit ǀ ſo bolni, inu nadlushni im. mn. m ǀ pusti tulikajn reunih, vbogih, nadlushnih rod. mn., inu potrebnih na semli ǀ takorshne Bug nej sagvishal, de ym hozhe dati Nebeſku krajleſtvu, ampak tem reunem, nadlushnem daj. mn., inu vboſim
Svetokriški
naglaven -vna prid. naglaven: en naglauni im. ed. m dol. greh imà tebi dati to vezhno ſmert ǀ kateru bi nebil neglauni im. ed. m dol. greh ǀ gledaj de nimash naglauniga rod. ed. m greha na tvoj dushi ǀ kadar edn ga bres neglauniga rod. ed. m greha vshje ǀ En takorshen neusmilen Trinog je hudizh, kadar leta skuſi naglauni tož. ed. m dol. greh eniga v' ſvojo oblaſt perpravi ǀ en ſam neglauni tož. ed. m dol. greh imash ǀ vezhkrat v' naglaunem mest. ed. m grehi ſe je obhajal ǀ taiſti, kateri ſò v'naglaunem mest. ed. m grehu umerli pujdeio v'to vezhno paklensko martro ǀ obari nas Bug v' naglaunim mest. ed. m grehu k' Svetimu Obhailu ſe perſtopit ǀ kadar ſi v neglaunem mest. ed. m grehu ǀ je vmadeshan s' naglaunem or. ed. m greham ǀ ſo dolshni pod naglaunem or. ed. m greham pridigvat ǀ vſe ſpake teh naglaunih rod. mn. grehou ſò v' Magdaleni prebivali ǀ zhes teh ſedem naglaunyh rod. mn. grehou ǀ Kulikajn neglaunih rod. mn. grehou ſturish tulikajn glashu s' ſtrupam napolnene Chriſtuſu napyesh ǀ lenoba, ſanikornoſt,c samavolnoſtc ſturj pot tem vſakadainem greham, lety pak tem neglaunem daj. mn. ǀ en zhlovek skuſi naglaune tož. mn. m grehe sgubj ta lepi ohzetni gvant gnade Boshje ǀ nepade zhlovek prezei v' te velike neglaune tož. mn. m grehe ǀ shivj v' naglaunih mest. mn. grehah cellu lejtu ǀ v' pyanſtvi, inu v' neglaunih mest. mn. grehah ǀ ſapuvidi Boshje s' neglaunimi or. mn. grehy prelomit
Svetokriški
nah prisl. → dati
Svetokriški
Napus -a m osebno lastno ime Napus: Gdu bi mogal sadoſti huale dati Firshtu Napusu daj. ed. Von Turrn (IV, 105)
Svetokriški
narpoprej prisl. najprej: Ner poprei je treba veidit kaj je laſha ǀ Ner poprei imate samerkat, kaj je pohujshaine dati ǀ nerpoprei Bogu ſe perporozhite
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- ...
- 12
- Naslednja »
Število zadetkov: 222
Dostopnost