Zadetki iskanja
Vorenc
rebro s, F3, coriago, -nis, je ena volovṡka boléṡen, de ta koṡha ſe takú mozhnu reber derſhy, de ſe nemore s'rokó prózh odtegniti; costa, rebru; costae suiles, ſvinska rebra
Vorenc
resnica ž, F17, abhoret hoc â veritate, letú je ti riſnizi ẛupar; acrisia, nedleshnoſt, de eden ne ẛaſtopi, inu ne ſodi poriſnizi tú, kar on vidi; disputare, iṡpraſhovati, riſnizo ṡnaiti, ſe prepirati, ali pregovarjati; fides vera, ſtanovitna riſniza teh beſſéd; inconfessus, -a, -um, neſposnán, neſpovédan, kateri n'hozhe riſnize povédati; integritas, celina, prava riſniza; profectò, ṡa gviſhnu, ṡa riſnizo, riſnizhnu, timu je takú; verè, riſnizhnu, per riſnizi, gviſhnu, ṡa riſnizo; veripatiens, poterpeṡhliu riſnizo ſliſhati, kateri rad tarpy, kadar mu ſe riſniza govory; verisimilè, riſnizi podobnu, je vrédnu de ſe veruje, ſe ima verjeti; verisimilis, -le, glyh ti riſnizi, riſnizi enák; veritas, riſniza, vernoſt; veritas certa, prava riſniza; veritatis cultor, kateri rád riſnizo govory, ali lubi
Vorenc
sen m, F13, addormiscere, ẛadrémati, ẛaſpati, ſhe en ſen ſturiti; caros, en terd ſen, enu mozhnu ſpanîe, de ſe li ſama ſapa zhuti; concubium noctis, pervi nozhni ſen, nozhna tihoſt; conticinium, molzhanîe, nozhni myr perviga ſná; edormiscere somnum, en dober ſen ſturiti; expergisci, ſe ṡbuditi, ſe ṡdréti od ſná; lethargus, -gi, lethargia, -ae, ſmertni ſen, mertviza; levisomnus, -a, -um, lahkiga ſná, kateri ſe lahku ṡbudy; medicamentum soporiferum, [arznia] katera ſen perneſſe, ali ſpanîe; pervigilium, -lÿ, tú dolgu vahtanîe, de eden ob ſen pride; somnus, -ni, ſen, ſpanîe, ṡaſpanîe; urget somnus, ſen, ali ſpanîe ſyli, ali naganîa; veternus, -ni, ṡaſpana ſlabúſt, ſmertni ſen, mertviza
Vorenc
sesati nedov., F6, colostratus, -ti, kateri je takeſhnu mléku ſeſſal; ephialtes, kateriga Mora ſeſá, de tarpy veliko teṡhavo, kakòr de bi ga tlazhil; incubus, kadar eniga mora ſeſſa, verhu lèṡhezhi; lactare, ſeſſati, zuṡati; melligo, -nis, ta roṡhni ṡhonfft, is kateriga zhibele mèd ſeſſajo; sugere, ſeſati, ṡiṡati
Vorenc
skazati dov., F18, advenerari, zháſt ṡkaṡati, zháſt ſturiti, pozhaſtiti; aſsignare, ṡkaṡati, iskaṡati, tja djati; attestari, ſprizhati, ṡkaṡati, h'prizhi poklizati; causari, isgovarjati ſe, toṡhiti ſe, Deut:30. tudi s'urṡhoham ṡkasati, ali ṡvishati; causati sumus, my ſmó s'urshoham ṡkaẛali, Rom:ṡ; cohonestare, zhaſt ṡkaṡati, ſturiti, zhaſtiti; colere, zhaſtiti, zhaſt ṡkasati, v'zhaſti derṡhati; glorificare, zháſt ṡkaṡati; gratificari, k'ſluṡhbi ſturiti, lubau ṡkaṡati; observans, kateri enimu zhaſt ṡkaṡhe, ali na nîega merka; percolere, veliko zháſt ṡkaṡati, ſylnu zhaſtiti; perhospitalis, ſylnu priaṡniu pruti tem ptuim, kateri yh rad gor vṡame, inu ym vſó zháſt ṡkaṡhe, erpergliu; praemostrare, poprei ṡkaṡati, ali pokaṡati, ali podvuzhiti; praestare amorem, ſe priaṡniu ṡkaṡati, ali priaṡnoſt ṡkaṡati; propitiare, ṡmyriti, miloſt ali gnado ṡkaṡati; redarguere, pokrégati, s'beſſédo poſvariti, ṡkaṡati, de nei reiṡ, preprizhati; refellere, ṡkaṡati, de tá drugi krivu govory
Vorenc
smejati se nedov., F9, agelastus, neſmejózhni, riſnizhin, ẛhaloſtin kir ſe ne ſmeya; archiogelus, kir ſe ẛa nyzh ſmeya; cachinnare, -ri, ſe prevezh ſmeyati, grohotati; corridere, ſe s'drugimi ſmiati; dechachinnari, ſe ṡhpotlivu ſmeyati; gelasinus, -ni, tudi ena krumpaſta uſta, kadar ſe eden ſmeya; ha, ha, ha. takú ſe ſmeja, ali en glás tega ſméha; ridere, ſe ſmeyati; sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio[!], inu uſta resvleizhejo, de aku more od nîega vmréti, taku ſe vidi, kakòr de bi ſe ſmeyal
Vorenc
svrž ž, F2, matrix ligni, ſhverṡh v'driveſſi; melandryum, eni meinio, de je ṡeliṡzhe, eni pravio, de je hraſtoviga dreiva ſhverṡh
Vorenc
širmati nedov., F2, manceps, -cipis, tudi kateri kai predá s'obétanîam, de ga hozhe tega kupza ſhirmati, de jma per ti ſturjeni zeini oſtati, kateri en zol kupi; protegere, ſhirmati, ṡakrivati, ṡagarniti, obarovati, ṡaſlanîati, ṡakriti; prim. šermati
Vorenc
štrigelj m, F2, coriago, -nis, je ena volovṡka boléṡen, de ta koṡha ſe takú mozhnu reber derſhy, de ſe nemore s'rokó prózh odtegniti, tudi en ſhtrigil ṡa taiſtu; strigilis, -lis, en ſhtrigil, ali zheſſalu
Vorenc
štriheljc m, F2, interductus, -us, en s'perjom vleizheni ṡhtrihelz, kateri ſe naredy v'enim piſſanîu, de da na ṡnanîe, de ſe ima molzhati, inu odahniti; obelus, -li, tudi, virgula in margine libri, ta ṡhtrihilz na kraju teh buqui
Vorenc
težava ž, F37, aggravare, pertiskati, obloshiti, teshavo naloshiti, prevezh naloshiti; bilibris, dvéh funtou teṡhava; ephialtes, kateriga Mora ſeſá, de tarpy veliko teṡhavo, kakor de bi ga tlazhil; exonerare conscientiam, teṡhavo te veiſti odloṡhiti, prózh djati; gravari, biti obloṡhen s'teṡhavo; nixus, -us, tá teṡhava, katero imajo te noſſezhe ṡhene na porodu; onere premi, s'teṡhavo tlazhen biti, teṡhavo iméti; onus suscipere, eno teṡhavo, ali opravilu gori vṡèti; parturiens, tá katera je v'ti teṡhavi de rody, ali ima roditi; peccatorum onus, teṡhava teh gréhou; pondus, -eris, teṡhava, vaga, teṡhkúſt
Vorenc
tica ž, F78, auceps, tyzhar, kateri tyze lovi; avis, tyza; genus aligerum, tyze; imusculus, ena tyza, eni meinio, de je kralizhik, eni dleṡk, eni, de je ena ſorta poſtoin; involucris, -re, neleiteozha tyza, katera ſhe ne more leitati; nidificum ver, ſpomlád, kadar tyze gnéṡda délajo; pinna, -ae, enu terdu perú, ta velika perja per tyzah, ribje peretnize; rostrum, -ri, klún, ali ṡhnabil ene tyze; volucer, hiter kakòr tyza
Vorenc
tlačiti nedov., F13, calcare, teptati, tlazhiti, ſtopiti; deprimere, pertiṡkati, pertiſniti, ſtiṡkati, doli tlazhiti, potlazhiti, perpogniti; devexare, kumrati, britkúſt ṡadeiti, doli tlazhiti; ephialtes, kateriga Mora ſéſa, de tarpy veliko teṡhavo, kakòr de bi ga tlazhil; humiliare, doli tlazhiti; interpremere, v'meis tlazhiti, ſtiṡkati, inu v'mei ſtiṡkanîam ſebe partiſniti; opprimere, vtlazhiti, potlazhiti, ṡagnêsti, doli tlazhiti; perprimere, vſeṡkuṡi tlazhiti, ali doli tiṡzhati; premere, pertiṡkati, tlazhiti, tiṡzhati, ſtiṡkati; qualus, -li, ena zhibriza ṡa groṡdje tlazhiti; recellere, ṡa ſabo vleizhi, doli tlazhiti; repreſsor, -oris, kateri naṡai dershy, brani, ali tlazhi; reprimere, naṡai derṡhati, ṡupèt drugazhi potlazhiti, naṡai tlazhiti
Vorenc
v'stran (vstran) prisl., F4, aggerare, na kúp noſsiti, kúp délati, slasti per vodah, de voda ne grè v'strán; ansatus, -a, -um, kateri obadvei roki v'ſtrán poſtavi; choma, -tis, en brég, ali naſsip ẛemlè de voda ne grè vſtrán; declinare, ſe ogniti, umakniti, ṡaiti, odſtopiti, ṡahajati, v'ſtran poiti, poniṡhati
Vorenc
vlečen del., F10, aes ductile, ta vleizheni kuffer; aurum retum, vlézhenu ẛlatú; ductus, -us, pelanîe, vleizhen, kován; interductus, -us, s'perjom vleizheni ṡhtrihelz, kateri ſe naredy v'enim piſſanîu, de da na ṡnanîe, de ſe ima molzhati, inu odahniti; prolatatus, -a, -um, na daile vleizhen; prolatus, -a, -um, naprei perneſſen, na daile vleizhen; raptatus, -a, -um, vleizhen; retractus, -a, -um, naṡai vleizhen; subductus, -a, -um, podvlézhen, ali ṡpodai vlézhen; tractus, -a, -um, potegnîen, vleizhen
Vorenc
volovski prid., F14, alcibiadon, vel anchusa, ena ſorto[!] tega ardezhiga volouskiga jesika; boarius, -a, -um, vollovski; bolbiton, volovṡki gnui; borago, ẛeliszhe vollovski jeṡik; bostar, volovska ẛhala[!]; bugloſsos, bugloſsum, -si, enu ṡheliṡzhe, volovski jeṡik; bugones, volouski ſerſheni, ali zhibele, katere s'eniga leiniga volla ẛraſtejo; cirsium, hoſtni vollovṡki jeṡik; coriago, -nis, je ena volovṡka boléṡen, de ta koṡha ſe takú mozhnu reber derſhy, de ſe nemore s'rokó prózh odtegniti; echium, divji vollouṡki jeṡik; forum boarium, volovṡki pláz; onocentaurus, -ri, ena ṡmeina od ṡhivine, s'prédai volovṡke podobe, ṡadai oſlove. Isa:34; taurea, -ae, vollovṡka ṡhyla; taureus, volovṡki, bikou
Vorenc
vtakniti dov., F8, depangere, ẛabiti, v'ẛemlo vtakniti, ali ẛabiti, ẛaſaditi; exprobrare, oponaſhati, v'uzhi vtakniti, ſponaſhati, ozhitati; imputare, eniga kriviga délati, enimu tú krivu perraitati, krivizo nalagati, v'ozhy vtakniti; lingulatus, -a, -um, ena rutiza, ali fazonetel s'predai kakòr en jeſſik, de ſe v'eno drugo ruto, ali v'fazonetel vtakne; obÿcere, naprei vreizhi, v'uzhi vtakniti; onocrotalus, ena tyza labudu podobna, kadar vrát v'vodo vtakne, inu ſe odahne, taku ṡahrupy, kakòr de bi oſſel ṡatrobil; pangere, ṡabyti, notar vtakniti, poſaditi, ali vſaditi; recondere, ṡkriti, ṡkraniti, vtakniti
Vorenc
začrljen del., subluridus, -a, -um, podzhernîen, ali pobyt, de ima plave ṡhlake, inu de je progaſt, inu gard, ṡazherlen
Vorenc
zapaden del., F2, quadruplator, -oris, idem ac delator, et sycophanta, kateri eniga ovadi, ali ṡatoṡhi na zolu, de nei zola dal, de potler ſe nîemu da tá zheterti deil tega ṡapadeniga blagá; sector, -oris, kupez eniga ṡapadeniga blagá
Vorenc
zoriti nedov., F3, ematurescere, ẛoriti, ẛrélu biti; maturescere, ṡoriti; pepticae, -arum, arznie s'vunai ṡhivota poloṡhene na ṡhelodiz, de lagle ṡzera: tudi na tur, na bule, de pomagajo ṡoriti
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- ...
- 26
- Naslednja »
Število zadetkov: 514
Dostopnost