Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Prekmurski
nèpodáni -a -o prid. nepremagan: Na tô kebzüje, ino ſztoji, Kako gôra nepodáni BRM 1823, 289
Pleteršnik
ognjebljúvən, -vna, adj. feuerspeiend, Cig., Jan., M., Nov.-C., nk.; ognjebljuvna gora, Cig.
Pleteršnik
ognjemę̑tnica, f. = ognjemetna gora, Nov.
Pleteršnik
ognję̑n, adj. Feuer-, feurig; ognjena kepa, der Feuerball; ognjena elektrika, die Pyroelektricität, Cig. (T.); ognjeni meč, das Flammenschwert; ognjena gora, der Vulcan, Cig., Jan.; ognjena barva, die Feuerfarbe, Cig.; — eifrig, hitzig, Cig., Jan., nk.
Pleteršnik
ogòr 2., -góra, m. = 2. ogorek, C.
Besedje16
Olejska gora gl. gora, olejski ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje16
Olikova gora gl. gora, olikov ♦ P: 2 (TT 1557, TT 1581-82)
Svetokriški
Olimpus m zemljepisno lastno ime Olimp: Samerkajte kar Hiſtorici piſſeio od Hriba Olimpus im. ed. imenovaniga (II, 83) Olímp, gr. Ὄλυμπος (2918 m), najvišja gora v Grčiji, bajeslovno bivališče bogov
Besedje16
Oliska gora gl. gora, oliski ♦ P: 7 (TT 1557, TR 1558, DB 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)
Pleteršnik
ǫ́ljikov, adj. vom Ölbaum: (olikova gora, Dalm.; olikovi vrti, Trub.; oljkov, Mur.-Cig.).
Pleteršnik
ǫ̑ljiski, adj. Oljiska gora, der Ölberg, Cv. IX. 7.
Pleteršnik
ǫ̑ljski, adj. oljska nedelja = cvetna n., M.; Oljska gora, der Ölberg; pravilno: oljiski.
Svetokriški
Oljski hrib -ega -a m zemljepisno lastno ime Oljska gora: s'taistiga oljskiga hriba rod. ed. Chriſtus, je imel v'Nebu vſdignen biti (I/2, 33) ǀ ſo shli skriti ſe na ta OljsKi hrib tož. ed. (I/2, 32) ǀ Kadar Chriſtus ſe je imel lozhit is tiga ſveità, inu ſe verniti v' nebeſſa, je shal na ojliski hrib tož. ed., sa nym je shla Maria Diviza, Madalena, inu ty Jogry (V, 500) Óljska gôra, lat. V Mons Oliveti, grič z oljčnim nasadom pri Jeruzalemu (SP 21,1)
Besedje16
Olska gora gl. gora, oljski ♦ P: 4 (DPa 1576, DC 1579, DC 1584, TfC 1595)
Svetokriški
Parnasus -sa m zemljepisno lastno ime Parnas: Poëtj pravio de je bil en hrib Parnaſsus im. ed. imenovan, is tiga je ſveral en ſtudeniz Aganippe imenovanj ǀ Poëti nej ſo mogli prehualit ta hrib Parnaſſus im. ed. ǀ is ſamiga verha tiga viſſokiga hriba Parnaſſa rod. ed. ſuera ǀ ta shlahtni Turn na hribu Pernaſſu mest. ed. Parnás, gr. Παρνασσός, gora v osrednji Grčiji (2458 m), bajeslovno bivališče Muz
Celotno geslo Pohlin
pečevina [pečevína] samostalnik ženskega spola

skalno gorovje

Celotno geslo Pohlin
pečevje [pečevjȅ] samostalnik srednjega spola

strmo, navpično skalovje; pečevje

PRIMERJAJ: skalovje

Pleteršnik
planína, f. 1) prvotno: "gora brez drevja in rodu", Erj. (Torb. = Let. 1880, p. 168.); Sem daleč prijezdil Črez tri planine, Npes.-Vraz; pl. planine, das Hochgebirge, die Alpen, das Bergland; — 2) die Alpe, der Grasplatz im Gebirge; živino dati na planino; po planinah le pasejo, po rovtih kosijo, Gor.; pastirjev planine, Dalm.; — hrib, po katerem se da kositi, Laško (Št.); — plánina, gorski pašnjak, die Weidealpe, Bolc, Trenta-Erj. (Torb.).
Prekmurski
planína tudi plamína -e ž gora: Bértz; planina KOJ 1833, 152; A havas, planina AIN 1876, 11; Plamine ſzo ſze pokle BKM 1789, 68; Hlád vretin, i plamin viszina KAJ 1848, 304; Kakda ide na pôt drevje plamin KAJ 1870, 85; zovémo te najvisise plamine KAJ 1870, 146; ki szo na planinaj v-kákse votline pred nyimi sze szkrili KOJ 1848, 37; Prinas se eta stvár na erdelski planinaj zdržáva AI 1878, 16
Celotno geslo Pohlin
planina [planína] samostalnik ženskega spola

gore, planine

Število zadetkov: 116