Predlog
Črnogorca samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [čərnogórəc], rodilnik [čərnogórca]
BESEDOTVORJE: Črnogorčev
Zadetki iskanja
Celotno geslo
ePravopis
Črnogorec
Celotno geslo
ePravopis
Črnogorka
Predlog
Črnogorke samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [čərnogórka], rodilnik [čərnogórke]
BESEDOTVORJE: Črnogorkin
Celotno geslo
ePravopis
črnogorski
Predlog
črnogorska črnogorsko pridevniknanašajoč se na Črno goro
IZGOVOR: [čərnogórski]
PRIMERJAJ: Črnogorsko primorje
Celotno geslo
ePravopis
Črnogorsko primorje
Predlog
Črnogorskega primorja samostalniška zveza srednjega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
obalno območje v Črni gori
IZGOVOR: [čərnogórsko primórje], rodilnik [čərnogórskega primórja]
SSKJ²
čŕta -e ž (ŕ)
1. nepretrgana vrsta točk: narediti, potegniti črto; pisati od črte do črte, čez črto; debela, tanka črta; navpična, poševna črta; cikcakasta, kriva, ravna črta; črti nista vzporedni / notna črta; pog. nogavice brez črte šiva, roba; blago z belimi črtami / cesta je speljana v ravni črti po ravnini v smeri, liniji
2. črti podobna zareza: črte na dlani; ostra črta ob ustih / črte njenega obraza so razodevale žalost poteze, izraz
3. drug poleg drugega stoječi predmeti ali objekti; vrsta, linija: strnjena črta hiš / bojna, obrambna črta
4. kar ločuje, razmejuje: nosil je pošto iz naše cone preko črte; prekoračiti mejno črto; črta, do katere seže gozd
5. obris, kontura: črta gorá na obzorju; profilna črta obraza; pren. dogodek je prikazal v skopih črtah
6. nav. mn., knjiž. osnovna lastnost ali značilnost, poteza: odbijajoče črte njegovega značaja; skupne stilne črte med srednjeveškim kiparstvom in slikarstvom / osnovne črte oktobrske revolucije
● ekspr. vojna je napravila črto čez njegove načrte jih je onemogočila, prekrižala; ekspr. potegnil je črto pod svojim dosedanjim življenjem napravil je obračun, pregled nad njim; opombe navaja pod črto na koncu strani pod tekstom; publ. pod črto razmišljanja bi zapisal še tole priporočilo ob koncu bi še dodal, pripomnil; ekspr. propadli so na celi črti popolnoma, v celoti; ekspr. drama je uspela na celi črti popolnoma, v celoti; publ. v debati sta se znašla na isti črti sta bila enakega mnenja, naziranja; publ. razvojna črta našega gospodarstva načela, smernice; zračna črta najkrajša razdalja med dvema krajema
♦ avt. neprekinjena črta vzdolž ceste, čez katero voznik ne sme zapeljati; gled. črta izpuščanje, črtanje besedila v dramskem delu; dramaturška, režijska črta; mat. ulomkova črta vodoravna ali poševna črta, ki loči števec in imenovalec; navt. ločna črta nekdaj merska enota na kompasu, 11° 15'; vodna črta ravnina, v kateri seka mirna vodna gladina bok ladje; pravn. demarkacijska črta začasna meja med državami ali armadami, navadno po sklenitvi premirja; šport. ciljna, startna črta
1. nepretrgana vrsta točk: narediti, potegniti črto; pisati od črte do črte, čez črto; debela, tanka črta; navpična, poševna črta; cikcakasta, kriva, ravna črta; črti nista vzporedni / notna črta; pog. nogavice brez črte šiva, roba; blago z belimi črtami / cesta je speljana v ravni črti po ravnini v smeri, liniji
2. črti podobna zareza: črte na dlani; ostra črta ob ustih / črte njenega obraza so razodevale žalost poteze, izraz
3. drug poleg drugega stoječi predmeti ali objekti; vrsta, linija: strnjena črta hiš / bojna, obrambna črta
4. kar ločuje, razmejuje: nosil je pošto iz naše cone preko črte; prekoračiti mejno črto; črta, do katere seže gozd
5. obris, kontura: črta gorá na obzorju; profilna črta obraza; pren. dogodek je prikazal v skopih črtah
6. nav. mn., knjiž. osnovna lastnost ali značilnost, poteza: odbijajoče črte njegovega značaja; skupne stilne črte med srednjeveškim kiparstvom in slikarstvom / osnovne črte oktobrske revolucije
● ekspr. vojna je napravila črto čez njegove načrte jih je onemogočila, prekrižala; ekspr. potegnil je črto pod svojim dosedanjim življenjem napravil je obračun, pregled nad njim; opombe navaja pod črto na koncu strani pod tekstom; publ. pod črto razmišljanja bi zapisal še tole priporočilo ob koncu bi še dodal, pripomnil; ekspr. propadli so na celi črti popolnoma, v celoti; ekspr. drama je uspela na celi črti popolnoma, v celoti; publ. v debati sta se znašla na isti črti sta bila enakega mnenja, naziranja; publ. razvojna črta našega gospodarstva načela, smernice; zračna črta najkrajša razdalja med dvema krajema
♦ avt. neprekinjena črta vzdolž ceste, čez katero voznik ne sme zapeljati; gled. črta izpuščanje, črtanje besedila v dramskem delu; dramaturška, režijska črta; mat. ulomkova črta vodoravna ali poševna črta, ki loči števec in imenovalec; navt. ločna črta nekdaj merska enota na kompasu, 11° 15'; vodna črta ravnina, v kateri seka mirna vodna gladina bok ladje; pravn. demarkacijska črta začasna meja med državami ali armadami, navadno po sklenitvi premirja; šport. ciljna, startna črta
Celotno geslo
Sinonimni
čudovít -a -o prid.
1.
ki zaradi nenavadne, izredne lepote vzbuja občudovanje
SINONIMI:
knj.izroč. bajen, knj.izroč. čaroben, zastar. čarokrasen, zastar. čudapoln, knj.izroč. čudesen, zastar. diven, zastar. divoten, ekspr. fantastičen, ekspr. kolosalen, ekspr. kraljevski, knj.izroč. magičen, ekspr. nezemeljski, ekspr. nezemski, ekspr. pravljičen, ekspr. prečudežen, ekspr. prečudovit, ekspr. prekrasen, ekspr. rajski, ekspr. vilinski
2.
ekspr. ki ima izredne pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu in v odnosu do ljudi
SINONIMI:
ekspr. edinstven, ekspr. fantastičen, ekspr. krasen, ekspr. prečudovit, ekspr. prekrasen, ekspr. sijajen
SSKJ²
dahníti in dáhniti -em dov. (ī á)
1. z odprtimi usti rahlo iztisniti zrak: dahnil je v očala in jih obrisal; dahni vame! pren., pesn. smrt ji je dahnila v lice; pomlad je dahnila čez polja
// preh., ekspr. zelo tiho izgovoriti: komaj slišno dahne pozdrav; to je bolj dahnila, kot rekla
// preh., ekspr. dati, vdihniti, vnesti: pisatelj je gradivu dahnil življenje
● pesn. dahniti poljub na čelo rahlo poljubiti
2. ekspr. rahlo zapihati, zapihljati: prijeten hlad je dahnil iz gozda; veter dahne z gora / vame je dahnil duh po listju
// knjiž. zadišati: cvetoče akacije so dahnile v sobo; brezoseb. dahnilo je po pomladi
// nedov., nar. zaudarjati: meso že dahne
1. z odprtimi usti rahlo iztisniti zrak: dahnil je v očala in jih obrisal; dahni vame! pren., pesn. smrt ji je dahnila v lice; pomlad je dahnila čez polja
// preh., ekspr. zelo tiho izgovoriti: komaj slišno dahne pozdrav; to je bolj dahnila, kot rekla
// preh., ekspr. dati, vdihniti, vnesti: pisatelj je gradivu dahnil življenje
● pesn. dahniti poljub na čelo rahlo poljubiti
2. ekspr. rahlo zapihati, zapihljati: prijeten hlad je dahnil iz gozda; veter dahne z gora / vame je dahnil duh po listju
// knjiž. zadišati: cvetoče akacije so dahnile v sobo; brezoseb. dahnilo je po pomladi
// nedov., nar. zaudarjati: meso že dahne
- dáhnjen -a -o:
podoba, lahno dahnjena na steno; v sneg dahnjene stopinje
Pravopis
dahníti in dáhniti -em dov. dáhni -te in -íte; dáhnil -íla, dáhnjen -a; dáhnjenje; (dáhnit) (í/ȋ/á á)
1. v koga/kaj ~ ~ očala; poud. Veter je dahnil z gora |zapihal, zapihljal|
2. poud. dahniti kaj ~ pozdrav |zelo tiho izgovoriti|; nedov., pokr. Meso že ~e zaudarja; brezos., neobč. dahniti po čem Dahnilo je po pomladi zadišalo
1. v koga/kaj ~ ~ očala; poud. Veter je dahnil z gora |zapihal, zapihljal|
2. poud. dahniti kaj ~ pozdrav |zelo tiho izgovoriti|; nedov., pokr. Meso že ~e zaudarja; brezos., neobč. dahniti po čem Dahnilo je po pomladi zadišalo
Celotno geslo
eSSKJ16
daleč1 (deleč, daleč, doleč) prislov
1. izraža (veliko) razdaljo; SODOBNA USTREZNICA: daleč
1.1 pri mirovanju
1.2 ob premikanju
1.2.1 v zvezi od daleč izraža krajevno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: od daleč
1.2.2 izraža razdaljo, dolžino poti od ene točke/kraja do druge točke/kraja
1.2.3 izraža veliko razdaljo nasploh
1.2.4 izraža veliko časovno oddaljenost
2. izraža veliko razširjenost; SODOBNA USTREZNICA: daleč
3. ekspresivno izraža veliko mero
4. izraža stopnjo sorodnosti, povezanosti s kom/čim
5. kot veznik
5.1 v zvezi kakor daleč za izražanje sorazmernosti z mero, nakazano v nadrednem stavku; SODOBNA USTREZNICA: kolikor
5.2 v zvezi tako daleč za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: zato, zaradi tega
FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 36 delih
Celotno geslo
ePravopis
Daulagiri
Predlog
Daulagirija samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Himalaji
IZGOVOR: [dau̯lagíri], rodilnik [dau̯lagírija]
BESEDOTVORJE: daulagirijski
Celotno geslo
ePravopis
Debela peč
Predlog
Debele peči samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
v prenesenem pomenu stena Debele peči
IZGOVOR: [debéla péč], rodilnik [debéle pečí]
Planinstvo
Celotno geslo
ePravopis
Denali
Predlog
Denalija samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora na Aljaski
v prenesenem pomenu stena Denalija
IZGOVOR: [denáli], rodilnik [denálija]
BESEDOTVORJE: denalijski
SSKJ²
devét devêtih štev. (ẹ̑ é)
1. izraža število devet [9]
a) v samostalniški rabi: trikrat tri je devet; devetih se ne ustraši / ura bije devet; o pol devetih dopoldne; pridemo ob devetih (zvečer) 21h
b) v prilastkovi rabi: devet otrok; v devetih primerih; tudi neskl.: opisuje dogodke zadnjih devet(ih) let; trajalo bo okoli devet dni
// neskl. izraža številko devet: oddaja na kanalu 9; v razmerju štiri proti devet
2. ekspr. izraža nedoločeno večjo količino: močen je za devet mož
● ekspr. tako te bom, da boš devet sonc videl močno te bom udaril po glavi; iti čez devet gorá in devet vodá v pravljicah zelo daleč; star. v devetih vaseh ni takega dekleta daleč naokoli; sam.:, igr. pikova devet devetica, devetka
1. izraža število devet [9]
a) v samostalniški rabi: trikrat tri je devet; devetih se ne ustraši / ura bije devet; o pol devetih dopoldne; pridemo ob devetih (zvečer) 21h
b) v prilastkovi rabi: devet otrok; v devetih primerih; tudi neskl.: opisuje dogodke zadnjih devet(ih) let; trajalo bo okoli devet dni
// neskl. izraža številko devet: oddaja na kanalu 9; v razmerju štiri proti devet
2. ekspr. izraža nedoločeno večjo količino: močen je za devet mož
● ekspr. tako te bom, da boš devet sonc videl močno te bom udaril po glavi; iti čez devet gorá in devet vodá v pravljicah zelo daleč; star. v devetih vaseh ni takega dekleta daleč naokoli; sam.:, igr. pikova devet devetica, devetka
Celotno geslo
Frazemi
devét Frazemi s sestavino devét:
bežáti, kot bi kóga devét biričev podílo, bíti [tám] za devêtimi gorámi
bežáti, kot bi kóga devét biričev podílo, bíti [tám] za devêtimi gorámi
Celotno geslo
Frazemi
devêti Frazemi s sestavino devêti:
bíti [kot] v devêtih nebésih, devêta bríga, devêta dežêla, devêta skŕb, devêta vás, dóber glás séže v devêto vás, [kot] v devêtih nebésih, kováti v devêto nebó, počútiti se [kot] v devêtih nebésih, [tàm] za devêtimi gorámi [in vodámi], za devêto goró, živéti [kot] v devêtih nebésih
bíti [kot] v devêtih nebésih, devêta bríga, devêta dežêla, devêta skŕb, devêta vás, dóber glás séže v devêto vás, [kot] v devêtih nebésih, kováti v devêto nebó, počútiti se [kot] v devêtih nebésih, [tàm] za devêtimi gorámi [in vodámi], za devêto goró, živéti [kot] v devêtih nebésih
SSKJ²
díh -a m (ȋ)
1. enkraten sprejem zraka v pljuča in njegovo iztisnjenje: šteti dihe; to je bil njegov zadnji dih; pogostnost dihov
// dihanje: stisnil ga je tako močno, da mu je zastajal dih; pridrževati, zadrževati dih; dolgo je zdržal brez diha
2. iz pljuč iztisnjeni zrak: čutil je njegov dih na obrazu; grela ga je s toplim dihom; pren., ekspr. zjutraj se je videl dih zemlje nad vlažno črnico
// knjiž. rahlo pihanje, pihljanje: dih večernih sapic; sveži dih z gora
// knjiž., s prilastkom rahlo znamenje prisotnosti, bližine česa: pomladni dih; čutim dih smrti; dih novega časa
● ekspr. nenavadna lepota jim je jemala dih zaradi nenavadne lepote so bili zelo prevzeti; brez diha je čakal, kaj bo zelo napeto; ekspr. do zadnjega diha se je boril do konca življenja, do smrti; knjiž., ekspr. v tem ni niti diha resnice prav nič
1. enkraten sprejem zraka v pljuča in njegovo iztisnjenje: šteti dihe; to je bil njegov zadnji dih; pogostnost dihov
// dihanje: stisnil ga je tako močno, da mu je zastajal dih; pridrževati, zadrževati dih; dolgo je zdržal brez diha
2. iz pljuč iztisnjeni zrak: čutil je njegov dih na obrazu; grela ga je s toplim dihom; pren., ekspr. zjutraj se je videl dih zemlje nad vlažno črnico
// knjiž. rahlo pihanje, pihljanje: dih večernih sapic; sveži dih z gora
// knjiž., s prilastkom rahlo znamenje prisotnosti, bližine česa: pomladni dih; čutim dih smrti; dih novega časa
● ekspr. nenavadna lepota jim je jemala dih zaradi nenavadne lepote so bili zelo prevzeti; brez diha je čakal, kaj bo zelo napeto; ekspr. do zadnjega diha se je boril do konca življenja, do smrti; knjiž., ekspr. v tem ni niti diha resnice prav nič
SSKJ²
Pravopis
Pravopis
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- ...
- 35
- Naslednja »
Število zadetkov: 699
Dostopnost