Zadetki iskanja
Vorenc
imenovati dov. in nedov., F18, appello, -are, Praudo vlézhi pred eniga druṡiga rihtarja, imenovati, klizati; axare, imenovati; buccelatum, en zukraſt bishkotez ṡa namakanîe v'malvashÿ, lahi ga imenujejo buzolai; denominare, jemenovati; groſsus, -si, te perve debèle fige, katere zvitke imenujejo; medica, -ae, enu ṡeliṡzhe ... s'pervizh raſte kakòr detela, ṡatú eni ga imenujejo ṡlatiga kamena detela; mitra, -ae, ṡhkofia kapa, neikadai ṡhene, inu moṡhè ſo v'Egypti noſſili tumbane, katere po latinṡki ſo imenovali mitra; nerium, -rÿ, enu driveṡze ſtrupovitu ... apotekarji ga imenujo olander; nominare, imenovati; nuncupare, imenovati; onyx, onchis, tudi en ṡhlahtni kamen, kateri eni imenujejo Calcedonius; pusula, -ae, en divji vrozhi luſhai, eni ga imenujejo s: Antona ogîn; testamentum nuncupare, imenovati teſtament; tragacantha, enu ternaſtu driveṡze ... ga imenujejo dragacanth; transnominare, drugazhi imenovati, imè preminiti; usurpatio, polaſtnenîe: tudi v'navadi iméti eno reizh doſtikrat nuzati, ali imenovati; vocitare, vſeṡkuṡi klizati, imenovati, enu imè dati; zizipha, enu drevú, kateriga ſad ty Apotekarji jujabas imenujejo
Vorenc
izlagati nedov., F10, aperio, -ire, odkriti, odpréti, iṡlagati, vganiti; enucleare, jederze is lupyn jemati, tudi jṡlagati, yṡnaiti; explicare, reṡloṡhiti, iṡlagati, reṡviati; explicator, -ris, kateri iṡlaga, dá ṡaſtopit; inexplicabilis, -le, neiṡrezheni, neṡloṡhliu, nereṡglagliu, kateri ſe ne more iṡlagati; interpretari, tolmazhiti, iṡlagati; male interpretari, na hudu iṡlagati; praelegere, naprei brati, ali iṡlagati; prodigiator, kateri iṡlaga kai zhudniga pomeinenîa; venditare, vun na prudai iṡlagati, na prudai iméti, predajati
Vorenc
izvirati nedov., F2, erumpere, naprei s'ſylo predréti, vun ṡkopati, predréti: iṡverati; scatere, scaturire, gomaṡiti, iṡvirati, gori vréti, k'viṡhku kipeiti, obilnu iméti. Exod:16.v.20
Vorenc
izvoliti dov., F11, adoptare, isvoliti, gori ẛa ſyna vsèti; cooptare, k'nîemu iṡvoliti, gori vṡèti, eniga ſhe k'ſebi iṡvoliti; deligere, iṡvoliti, iṡbrati, odlozhiti; democratia, -ae, goſpodovanîe, ali oblaſtovanîe tega gmain folka, kateri ſi v'mei ſabo eniga glavarja iṡvolio; destinare, naméniti, iṡvoliti, odlozhiti, ṡaſhaffati; diligere, lubiti, iṡvoliti, ẛa lubu iméti; eligere, iṡvoliti; interrex, -gis, en nameiſtnik po ſmerti eniga kraila, dokler druṡiga iṡvolio: mertviga kraila naméſtnik; subrogare, na meiſti eniga druṡiga iṡvoliti, ali poſtaviti; urna, -ae, védru, kabelza, poſſoda s'katero ſe kamenzi mezhejo, kadar ſe ima ena reizh iṡvoliti, ali reṡlozhiti
Vorenc
jokati se nedov., F17, apploro, -are, per enim drugim ſe jokati, s'enim drugim ſe jokati; complorare, s'drugimi ſe jokati, klagovati; deplangere, veliko ṡhaloſt inu kumranîe iméti, ſe mozhnú jokati; ejulare, tuliti, javkati, zvizhati, glaſnu ſe jokati; flere, ſe jokati; fleturus, -a, -um, kateri ſe bó jokal; illachrymare, ſe ṡazheti jokati, ſolṡè tozhiti; lachrymabundus, -a, -um, objokan, kateri ſe joka, ali ſe ſolṡy; lachrymare, lachrymari, ſe jokati, ſolṡe tozhiti, ſe ſolṡiti; lachrymas dare, ſe jokati; lachrymatus, -a, -um, lachrymatus est, ſe je jokal; neu lachryma, ne jokaj ſe; opplorare, ſe pred enim jokati; plorator, -oris, kateri ſe joka, inu ſolṡè tozhy; profundere lacrymas, ſolṡè prelivati, ſe jokati; vagire, ſe jokati, inu vpiti kakòr mladi otroci
Vorenc
k'višku prisl., F13, I. acclivus, -a, -um, acclivitas, ſtermoſt, ſtermú k'vishku, ſtermozhina; horripilatio, ſtrah de laſſje k'viṡhku ſtojè; oculos attollere, ozhy povṡdigniti, k'vishku gledati; orthopnoea, vel ortropaea, -ae, boléṡan teshkiga dihanîa, s'istegnîenim gerlom, de garlu ravnu k'viṡhku darṡhy; scatere, scaturire, gomaṡiti, isvirati, gori vréti, k'viṡhku kipeiti, obilnu iméti. Exod:16.v.20; sublatus, -a, -um, povṡdignên, odvṡdignên, gori, ali k'viṡhku uṡdignên; surrectus, -a, -um, k'viṡhku rovnán. Prov.:30.v.13; surrigere, gori vſtati, ſe ſtegniti, ſe k'viṡhku povṡdigniti; surrigi, k'viṡhku rovnati; sursum, gori k'viṡhku; thyrsus, -si, tá dolgi kozen per ṡeliṡzhu, tá k'viṡhku ſtojezhi rezil, kakòr per tropodzu, ṡeliṡzhu; vitis jugulata, terta k'viṡhku po koleih gori uṡdignena, inu napelana; II. suspectus, -tus, gori oṡeranîe, k'viṡhku gledanîe
Vorenc
kaj zaim., F231, afficere, kaj ſturiti; connixus, -a, -um, kir ſe kai podſtopi ſturiti; de qua re, od zheſá; ductarius, -a, -um, tú s'zhim ſe vleizhe; ecquod, kai; existere, biti, de je kai, kai biti; functus, -a, -um, kateri kai opravi; quâ re, s'zhym; quare, ṡakai, ṡatú, ṡatorai, ṡa zheṡ volo, ṡa tega volo, h'zhemu; quid, kai; quid curamus, kaj je nam mari ṡa tú; quid prodest, kai nuza, hzhemu, kai pomaga; quid sibi vult? kai pomeini? quo medio, s'zhym; ridiculum, -li, kai ſmeiſhniga; siquid, aku kai; solvendo eſse, iméti s'zhym plazhati; undè, od kod, ṡatorai, s'zhim, od kodai; unde reddam, s'zhim bóm plazhal? verber, -ris, vſe tú ṡ'zhim ſe tepe; prim. kej
Vorenc
kipeti nedov., F9, aestuare, vrozh biti, veliko vrozhino terpéti, vreiti, kipeiti; bullire, vréti, kipeti; bullit mare, murje kipy, gori ṡhene; ebullire, vréti, ṡavréti, kipéti; effervere, kipéti, ṡavréti de vun kipy; scatere, scaturire, gomaṡiti, iṡvirati, gori vréti, k'viṡhku kipeiti, obilnu iméti. Exod:16.v.20; synochus, sive contines, kadar li ſamu v'zhlovéku kry od vrozhuſti kipy; vinum buliens, vel fervens, móṡht, kateri kiſſa, inu kipy
Vorenc
klanje2 s, F5, colica, vel colicus dolor, griẛenîe, klanîe v'trébuhu, inu zhrévah; iliaca paſsio, dertje, klanîe po zhrévah; tormina, -num, gris, griṡenîe, klanîe v'shelodzi, kryi tezhenîe; tortura, tudi v'ṡhelodzu, ali v'zreivah klanîe; verminare, ozhervovéti, gliſt klanîe iméti
Vorenc
kleti se nedov., F4, dejerare, ſe kleti, perſegati, ſvetú ſe perſegati; detestari, ſe kleti, ſe gnuſſiti, eno gnuſobo iméti nad tem, ali unim; jurare, perſegati, ſe kleti, ſe perſezhi, perduſhiti; testificari deum, Bogá na prizho klizati, ali ſe klèti
Vorenc
krmežljiv prid., F3, lippio, karméṡhlive ozhy imeti; lippus, -a, -um, karméṡhliu, karmeṡhlaſt; oculi gramiosi, lispi, karmeṡhlive ozhy
Vorenc
kumranje s, F5, afflictio, ẛhaloſt, marter, réva, nadluga, britkúſt, kumranîe, reṡhalenîe; angor, kumranîe, jaukanîe, vjedanîe; deplangere, veliko ṡhaloſt inu kumranîe iméti, ſe mozhnú jokati; questus, -us, klagovanîe, toshenîe, jamranîe, kumranîe; tristificus, -a, -um, kar ṡhaloſt, inu kumranîe ſtury
Vorenc
kumrati se nedov., F4, angi, ſe klati, kumrati, zagovati, ſe vjédati; comoerere, ṡhaloſten biti, ſe kumrati, ſe ẛhaliti; moerere, vel mereri, ṡhalovati, ſe ṡhaliti, trorati, ſe kumrati; perdolere, veliko ṡhaloſt iméti, ſe mozhnu kumrati
Vorenc
last ž, F10, asciscere, perſvoiti ſebi, ſe polaſtiti, v'laſt vṡèti, gori vṡèti; dedicatus, -a, -um, ṡhègnan, iṡrozhen, perlaſtnen, v'laſt dán; dicare, darovati, v'laſt dati; dicatio, darovanîe, iṡrozhenîe, v'laſt dajanîe; dicatus, -a, -um, darován, v'laſt dan; emancipatus, -a, -um, ẛa laſt dan; mancipare, predati, v'láſt dati, perlaſtiti; mancipatus, -us, mancipatio, v'laſt dajanîe; mancipio dare, predati, inu v'laſt zheṡ dati; vendicare, ſebi perlaſtiti, ſe ſvojiti, polaſtiti, v'láſt iméti
Vorenc
luft m, F15, aer, luft, [str. 17b ]; aër, lufft, [str. 18a ]; aerius, -a, -um, lufftni, is luffta; aether, Nebú, lúft, tá Element; arteria aspera, tá ror tega luffta, po katerim ẛapa grè k'pluzham ſkusi golt; camaleon, ena ṡvyr, katera od lufta ṡhivy; clima, -tis, lufft, en velik preſtor, ali en gviſhen deil Neba, schirokust; elementum, ṡazhetek ene ſléherne rizhy, kakòr je ogîn, voda, lufft, ṡemla, tu ſo ty ſhtiri Elementi; gyrus aërius, ena okrogloſt v'lufti, ali okroṡhenîe; interspirare, v'meis dihati, ali ṡkuṡi kai luft iméti; meterologia, veidnoſt od teh videzhih ṡnamyn v'lufti; petaurista, -ae, en kaukler, kateri lahku v'lufti ṡkazhe; rorifera aura, roſſán, inu faihten lufft; subdialis, -le, pod frai Nebom na luffti; vitalis aura, ṡdravi lúft
Vorenc
lušt m, F29, capere voluptatem, lúſht iméti; deliciae, -arum, luſhti; frigidus homo, en zhlovik, kateri néma k'obeni rizhi luſhta; genio indulgere, po ſvoim luſhtu ṡhivéti; luxuries, -ei, tudi ṡhivotni luṡhti; nemus, en luṡhten ṡelen bórṡht, ṡlaſti kadar je nalizh k'luṡhtu ṡrejen; orexis, luṡht, ali apetyt k'jeidi, lazhnoſt; propensior ad voluntates, narvezh nagnên k'luṡhtom; voluptas, lúṡht, ṡhela
Vorenc
martran del., F5, concruciari, na vſih glidih martran biti; conflictari, martran biti, reṡhalen, ſhtraffan biti, mujo iméti; discruciari, hudú martran biti, velike britkuſti pozhutiti, enimu britku biti; praetortus, -a, -um, ſylnu ṡavyt, krumpaſt, martran; tortus, -a, -um, martran, peiṡan
Vorenc
masa ž, F10, bibacitas, pres maſſe pytye; effraenatè, preṡ ſtrahú, ferbeṡhnu, nepametnu, preṡ maſſe; eo modo, v'tó maſſo, v'tó viṡho; immodicus, -a, -um, neſramen, nesmaſſen, kateri obene maſſe ne darṡhy; intemperatus, -a, -um, pres vſe mère, kateri ne more obene maſſe iméti; legitimo modo, v'pravo maſſo, s'pravo viṡho; mediocritas, -tis, ſrédnoſt, ſrédna maſſa; permediocris, -re, cilú ſrédnîe maſſe; supra modum, zheṡ maſſo, prevezh zheṡzhe; temperantia, -ae, ṡmaſnoſt, maſſa
Vorenc
mejaš m, F5, accola, -ae, blishni mejásh, ali ſoſſed, en nesnani v'eni desheli; collimitari, eden per druṡim bliṡi meinyk iméti, mejásh biti; confinis, confinarius, mejáṡh, ſoſſid, perkrainik; conterminus, -a, -um, mejásh; finitimus, ṡkraini mejáṡh, tá narṡkrainiſhi
Vorenc
mejnik m, F15, collimitari, eden per druṡim bliṡi meinyk iméti, mejásh biti; collimium, meinikou ſtikanîe; confinium, meinyk; determinare, odlozhiti, reṡlozhiti: tudi en meinyk poſtaviti; disterminare, meinike reſtaviti, odlozhiti; finitor, -ris, kateri meinike ſtavi; limes, melnÿk, vel meinyh v'mei ṡemlami; limitare, mejé poſtavlati, meinyk ſtaviti, per meinikah ſtasè narejati; limitatio, meinikou ſtavlenîe, premerkanîe; marginare, melnike ſtaviti; palmare, ſhibe pleſti, ṡnamonovati, ali meinike ſtaviti, s'dlanjó partiṡkati; terminare, dokonzhati, koniz ſturiti, meinike ſtaviti; terminus, -ni, meinyk, koniz, krai, pokraina
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- Naslednja »
Število zadetkov: 159
Dostopnost