Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
medenobárven -vna -o prid. (ȃ) ki je take barve kot med m ali med ž: medenobarven mesec
SSKJ
menopávza -e ž (ȃ) med. dokončno prenehanje, ustavitev vsak mesec ponavljajočega se krvavenja iz maternice: menopavza nastopi navadno okoli petdesetega leta; ženska pred menopavzo
SSKJ
menstruácija -e ž (á) med. vsak mesec ponavljajoče se krvavenje iz maternice; (mesečno) perilo: dobiti, imeti menstruacijo; neredna menstruacija
SSKJ
menstruacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na menstruacijo: menstruacijske težave / menstruacijski ciklus vsak mesec ponavljajoče se spremembe maternične sluznice
SSKJ
mésec -a tudi -sca m (ẹ̑) 
  1. 1. navadno s prilastkom čas tridesetih, enaintridesetih dni, ki se označujejo z vrstilnimi števniki: našteti mesece; navedite mesec in leto dogodka; pomladni, zimski meseci; imena mesecev; prvi, zadnji dan v mesecu; proizvodnja v prvih mesecih letošnjega leta / še isti mesec je umrl; delo bo končano prihodnji mesec; vsak mesec ji pošilja denar; koliko zaslužiš na mesec; ob koncu meseca; bilo je (meseca) aprila; (meseca) novembra, star. novembra meseca je zapadel sneg / pri datiranju 10. tega meseca [t. m.] / koledarski mesec
    // s prilastkom ta čas glede na kako značilnost, dejavnost: avgust je mesec dopustov / mesec knjige v katerem se posebno skrbi za reklamo, prodajo knjig
  2. 2. navadno s števnikom čas tridesetih dni: trije meseci so minili, odkar je odšel / dela bodo trajala še nekaj mesecev; doma je ostal pet mesecev; vrne se čez dva meseca; najeti sobo za tri mesece; star. denar ji vrne ob mesecu čez en mesec; po treh mesecih ga je tožil; pred dobrim mesecem sta bila še skupaj; že mesec dni ga ni že trideset dni; nekaj mesecev pred smrtjo je izvedel resnico; po preteku dveh mesecev; danes mesec čez trideset dni
    // petnajst mesecev zapora
    // s števnikom ta čas za označevanje starosti česa: star je osem mesecev; z desetimi meseci je shodil ko je bil star deset mesecev
  3. 3. nebesno telo, ki kroži okoli zemlje: raziskovati mesec; poleti na mesec
    // to nebesno telo glede na osvetljenost: mesec sveti, vzide, zaide, ekspr. plava po jasnem nebu; svetli, pesn. bledi mesec / kadar je mesec, sedi pred hišo kadar sije, sveti mesec
    // nar.: mladi mesec mlaj; stari mesec zadnji krajec
    ●     poljud. mesec ga nosi je mesečnik; pog. dobiti pet mesecev (zapora) biti obsojen na pet mesecev (zapora); pog. bila je v sedmem mesecu (nosečnosti) bila je noseča več kot šest in manj kot sedem mesecev; ekspr. pogajanja se lahko vlečejo mesece in mesece zelo dolgo
    ♦     astr. Lunin mesec čas, ki ga porabi Luna, da enkrat obkroži Zemljo; siderski ali zvezdni mesec čas, ki ga porabi Luna, da se spet vrne med iste zvezde; sinodski mesec čas med dvema zaporednima istovrstnima Luninima menama
SSKJ
méseček -čka m (ẹ̑) 
  1. 1. ekspr. manjšalnica od mesec 3: meseček in zvezdice
  2. 2. bot. rastlina s svetlo ali oranžno rumenimi cveti v koških; ognjič: natrgala je nekaj mesečkov / v vrtu je poleg lilij rasel meseček
SSKJ
mésečen -čna -o prid. (ẹ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na mesec:
    1. a) mesečno povprečje / mesečno poročilo je oddano / mesečna naročnina; mesečna plača; kupiti mesečno vozovnico vozovnico, ki velja za eno osebo en mesec na določeni progi z navadno neomejenim številom voženj
    2. b) mesečna noč / mesečna svetloba
  2. 2. ki ponoči v trdnem spanju hodi, kaj dela, ne da bi se tega pozneje spominjal: mesečnega človeka ne smete prestrašiti; biti mesečen; taval je po sobi, kot bi bil mesečen
    ●     ekspr. ah, on je večkrat mesečen večkrat ne vidi, se ne zaveda resničnega stanja, resničnosti
  3. 3. navadno v zvezi mesečna čišča, mesečno perilo vsak mesec ponavljajoče se krvavenje iz maternice: imeti mesečno čiščo, mesečno perilo / mesečna kri
    mésečno prisl.: koliko zaslužite mesečno; zdravnik prihaja dvakrat mesečno / v povedni rabi bilo je mesečno; sam.: pog. si že kupil mesečno mesečno vozovnico
SSKJ
mésečev tudi méščev -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na mesec 3: mesečeva površina; mesečeva svetloba / mesečev srp lunin srp
♦ navt. mesečev dan čas, ki ga porabi luna na svoji navidezni poti, da se spet vrne na določen poldnevnik; teh. mesečev modul lunarni modul
SSKJ
mésečnik -a m (ẹ̑) 
  1. 1. kdor ponoči v trdnem spanju hodi, kaj dela, ne da bi se tega pozneje spominjal: mesečnik je hodil po strehi; glas psa je mesečnika prebudil; tava, vede se kot mesečnik
  2. 2. navadno s prilastkom vsak mesec izhajajoča publikacija s specializirano vsebino: izdajati, urejati mesečnik / dijaški, mladinski mesečnik; literarni mesečnik
SSKJ
mežàv -áva -o [məž in mež] prid. (ȁ á) 
  1. 1. ki gleda z napol zaprtimi očmi: mežav človek
  2. 2. knjiž. oblačen, mračen: mežav dan; vreme je bilo mežavo; pren. prevzelo ga je mežavo čustvo
    // medel, nejasen, neizrazit: mežava svetloba / na vogalu je brlela mežava svetilka / vzhajalo je mežavo sonce
    mežávo prisl.: mežavo gledati; mesec je mežavo posvetil skozi gosto meglo / v povedni rabi zunaj je bilo mežavo in dež je rosil
SSKJ
mlád -a -o tudi -ó prid., mlájši (ȃ á; v pomenu mladič/ȃ) 
  1. 1. ki je v prvem obdobju življenja: mlad človek; ljubitelj mladih živali; misliš, da boš zmeraj mlad; moral je umreti mlad; ekspr. rosno mlad / lepo je biti mlad / mlada generacija; pren., pesn. mladi dan; rodilo se je lepo mlado jutro
    // ki je v prvem obdobju rasti: hoditi po mladi travi; rastlinice so še mlade in šibke; mlado drevje / mlado rogovje / skriti se v mladem zelenju
  2. 2. ki je dosegel potrebno, ustrezno kakovost za uživanje: skuhati mlado kolerabo; jedli so mlad(i) krompir
    // ki še nima vseh ustreznih značilnih lastnosti: gnoj je še mlad; mlado kislo mleko / mladi sir
  3. 3. ki ima razmeroma malo let, ant. star: gruča mladih fantov; ima mladega moža; nastop mladih tekmovalcev; njeni starši so še mladi; uči jih mlada učiteljica; po videzu je še mlad / na vrtu se zbira mlada družba / ekspr. mladi starci mladi ljudje z značilnimi znaki starosti
    // gozd mladih gabrov; posekal je mlado, košato lipo / vznes. svoja mlada življenja so žrtvovali za svobodo
  4. 4. značilen za mladega človeka
    1. a) po videzu: njegov obraz je ostal mlad; ima mlado, mehko polt; mlado čelo
    2. b) po učinkovanju, delovanju: ima mlad in močen glas; ekspr. fantje so napeli vse svoje mlade sile
    3. c) po lastnostih: mlade sanje / ekspr. duh razprav je bil živ in mlad / mlad po duhu, srcu
  5. 5. v zvezi mladi dnevi, mlada leta mladost: spomini na mlade, srečne dni; mlada leta / že od mladih dni krade; v mladih letih je veliko potoval ko je bil mlad
  6. 6. ki obstaja šele malo časa: sreča mladega zakona; mlade družine; njuna ljubezen je še mlada; mlado revolucionarno gibanje
    // ki je po času nastanka bližje sedanjosti: mlade kamnine; proučevati mlade zvezde; to gorovje je še mlado / mladi in stari narodi
  7. 7. ki je to, kar je, postal šele pred kratkim: mladi gospodar dela popolnoma drugače kot stari; mladi in stari šef se dobro razumeta; mlada gospodinja je izvrstna kuharica
    ●     nar. mladi mesec mlaj; ekspr. mlada kri se rada zabava mladi ljudje; nar. mlada nedelja prva nedelja po mlaju; ekspr. že od mladih nog se nisva videla od mladosti; star. mlado leto pomlad
    ♦     agr. mlado vino vino po končanem vrenju do izločitve droži; geogr. mlado nagubano gorovje; lingv. mlada izposojenka
    mládi -a -o sam.: mladi odhajajo v mesta; dobiti, imeti mlade mladiče; tam ima dež mlade pogosto dežuje; mlada, pog. ta mlada gospodinji snaha; ekspr. plesalo je staro in mlado vsi so plesali; star. izza mlada iz zamlada; od, redko iz mladega od mladosti; prim. mlajši
SSKJ
mlájev -a -o prid. (á) nanašajoč se na mlaj1: tiha mlajeva noč / mlajev mesec
SSKJ
mŕkati -am nedov. (r̄ ȓ) nav. 3. os. prihajati v stanje mrka: temnilo se je, mesec je mrkal
// ekspr. ugašati, temneti: svetilka pod stropom je mrkala
SSKJ
nàdpreglèd -éda m (ȁ-ȅ ȁ-ẹ́) zdravstvena in administrativna kontrola bolnika, pri kateri se ugotavlja upravičenost do nadaljnjega bolniškega staleža: pri nadpregledu so mu podaljšali bolniški dopust še za en mesec
// v stari Avstriji pregled pri zdravniku specialistu glede na ugotovitev naborne komisije: pri nadpregledu je bil določen za službo brez orožja
SSKJ
nakápati1 -am in -ljem dov. (ā ȃ) s kapanjem spraviti kam: nakapati čistilno sredstvo na madež; nakapati pet kapljic zdravila
    nakápati se 
    1. 1. s kapanjem priti kam, pojaviti se kje v določeni količini: na tla se je nakapala lužica krvi
      ●       ekspr. vsak mesec se mu nakapa lep kupček denarja ga dobi, zasluži
    2. 2. ekspr. v presledkih drug za drugim priti: do prihoda vlaka se je nakapalo še nekaj ljudi
SSKJ
nalepíti in nalépiti -im, tudi nalépiti -im dov. (ī ẹ́; ẹ́ ẹ̑) z lepljenjem pritrditi na kaj: nalepiti kolek, znamko; nalepiti tapete na zid / ekspr. k poročilu je nalepil še svoje osebne vtise dodal, pripisal
    nalepíti se in nalépiti se, tudi nalépiti se s prislovnim določilom  zaradi lepljivosti se pritrditi na podlago: kri se je nalepila na rano
    ●     knjiž., ekspr. pogled se ji je nalepil na obraz mrliča nepremično ga je gledala
    nalépljen -a -o: nalepljeni brki; ta element je pesmi nalepljen od zunaj; mesec in oblak sta videti kot nalepljena na nebu
SSKJ
naróčati -am nedov. (ọ́) 
  1. 1. izražati želje, zahteve
    1. a) da kdo oskrbi, dostavi določeno blago ali opravi določeno storitev: naročati blago pri proizvajalcu; naročati gradbena dela / naročati večerjo v restavraciji; pog., ekspr. naročal je liter za litrom / pog. čevlje (si) vedno naroča pri čevljarju si daje delati
    2. b) navadno s predmetnim odvisnim stavkom da kdo kaj uresniči, opravi: naročal mu je, naj pazi na hišo; naročam vam, da jo prijazno sprejmete
  2. 2. določati čas, ob katerem naj kdo kam pride zaradi kake dejavnosti: naročati stranke; za ta mesec pacientov ne naročamo več
    naróčati se v zvezi z na  postajati (stalni) odjemalec, kupec: naročati se na časopise, revije
SSKJ
nékajkrat prisl. (ẹ̄) izraža nekaj ponovitev: pride nekajkrat na mesec / že nekajkrat je stopila do vrat, pa se je vrnila / zračni promet se je za nekajkrat povečal
SSKJ
nèpredvíden -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni predviden: ta mesec je imela precej nepredvidenih izdatkov; nastopile so nepredvidene ovire, težave
    nèpredvídeno prisl.: zamuda je nastala nepredvideno; sam.: zmeraj pride kaj nepredvidenega
SNB
nèsezónski -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
ki se nanaša na čas zunaj sezone: nesezonski mesec; nesezonska hrana; nesezonsko sadje; Kot pojasnjujejo v laški pivovarni, je prvo četrtletje izrazito nesezonsko obdobje za večino proizvajalcev pijač E (↑)nè… + (↑)sezónski
Število zadetkov: 192