Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
gospodárnost -i ž (á) lastnost, značilnost gospodarnega: skrbnost in gospodarnost / gospodarnost poslovanja; načelo gospodarnosti mu je bilo glavno vodilo / gospodarnost električnih strojev ekonomičnost
SSKJ
humánost -i ž (ȃ) lastnost človeka, ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti, človečnost: znan je po svoji resnični humanosti / ravnati s kom v duhu humanosti; načelo humanosti / humanost vzgojnih postopkov
SSKJ
imanénca -e ž (ẹ̑) knjiž. lastnost, značilnost imanentnega: logika imanence zgodovinskega gibanja / upoštevati načelo estetske imanence
SSKJ
izkljúčnost -i ž (ȗ) lastnost, značilnost izključnega: izključnost pravice / v njenem salonu je veljalo načelo izključnosti ekskluzivnosti
// knjiž. izključnost njegovega duha izjemnost
SSKJ
izvájati -am nedov. (ā) 
  1. 1. delati, da kaj zamišljenega, danega postane stvarnost, dejstvo: izvajati načrt, program; izvajati predpise z vso strogostjo; dosledno izvajati kadrovsko politiko; zakon se že izvaja / publ.: ta četa je izvajala najtežje akcije delala, opravljala; izvajati gradbena dela; skupina izvaja moderne plese pleše; izvajati vaje na orodju; žarg., šport. izvajati prosti strel
    // publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: izvajati dopolnilno gnojenje; izvajati kontrolo nad poleti kontrolirati polete
  2. 2. umetniško poustvarjati zlasti glasbeno delo: orkester je izvajal skladbe sodobnih avtorjev / publ. v gledališču izvajajo domačo noviteto uprizarjajo, igrajo
  3. 3. publ. izpeljevati, izpeljavati: izvajati sklepe iz lastnega opazovanja, vedenja; iz te ugotovitve izvaja napačne zaključke / učitelj izvaja pravila ob razlagi
  4. 4. knjiž. razlagati razvojno pot česa: izvajati besedo iz latinščine / svoj rod izvaja iz Španije
  5. 5. lingv. tvoriti novo besedo iz podstave s priponami; izpeljevati: izvajati primernik iz osnovnika
    ●     publ. izvajati posledice, sankcije zaradi neizpolnjevanja predpisov kaznovati zaradi neizpolnjevanja predpisov
    izvájan -a -o: ta koncert je bil pri nas prvič izvajan; balet je bil izvajan z največjo popolnostjo; dosledno izvajano načelo
SSKJ
kánon -a m (ȃ) 
  1. 1. knjiž. pravilo, načelo, norma, zlasti v družbi, umetnosti, filozofiji: držati se kanona; veljavni kanoni / lepotni kanoni / družbeni, umetniški kanoni
    // seznam, spisek takih pravil: sestaviti kanon
  2. 2. muz. dvoglasna ali večglasna skladba, v kateri vsi glasovi dosledno posnemajo temo: peti kanon; štiriglasni kanon
    ♦     rel. kanon osrednji, nespremenljivi del maše; svetopisemski kanon seznam uradno priznanih svetopisemskih knjig; kanon svetnikov seznam uradno proglašenih svetnikov; um. kanon skupek pravil o razmerjih, merah za upodabljanje človeškega telesa
SSKJ
kategóričen -čna -o prid. (ọ́) knjiž. ki ne dopušča pomislekov, dvomov; odločen, neomahljiv: kategorične izjave, trditve; kategorične zahteve / bil je kategoričen v boju za pravice dosleden
// na ta vprašanja je dal predsednik zelo kategoričen odgovor
// nav. ekspr., v zvezi kategorični imperativ nujna zahteva: povečanje izvoza je za državo kategorični imperativ
♦ filoz. kategorični imperativ po Kantu človekovo svobodno nravno načelo, po katerem se mora brezpogojno ravnati; kategorična sodba sodba, v kateri je odnos med povedkom in osebkom izražen v nepogojni obliki; jur. kategorična pravna norma
    kategórično prisl.: kategorično odkloniti izvršitev ukaza
SSKJ
léninski -a -o prid. (ẹ̑) tak kot pri Leninu: leninski slog dela; te besede niso niti Leninove niti leninske / publ. leninsko načelo kolektivnega vodstva Leninovo
// ki je v skladu z leninizmom: partija leninskega tipa
SSKJ
makiavelízem tudi machiavellízem -zma [makjaveli-] m (ī) 
  1. 1. polit. načelo, ki zagovarja uporabo tudi zvijačnih, nemoralnih sredstev za dosego cilja: pristaš makiavelizma
  2. 2. nav. slabš. brezobzirnost, zvijačnost: znan je zaradi svojega makiavelizma
SSKJ
morála -e ž (ȃ) 
  1. 1. kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi kot posledica pojmovanja dobrega in slabega: odvisnost morale od družbenih razmer / pravo, morala in religija
    // s prilastkom kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi glede na
    1. a) kak nazor, nosilca: komunistična, krščanska morala; s stališča meščanske, patriarhalne morale bi bilo tako ravnanje vsega obsojanja vredno / vzgajati v duhu socialistične morale / pregrešiti se zoper družbeno, javno moralo
    2. b) kako področje delovanja, življenja: kršiti poslovno moralo; športna morala / načela novinarske morale etike; politična morala
  2. 2. priznavanje, izpolnjevanje tega, kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi glede na kaj: moralo teh ljudi občudujem; skrbeti za moralo; s tem dejanjem je dokazal visoko moralo / slabš. odpraviti je treba dvojno moralo / predsednik je opozoril na pomanjkanje poslovne, socialistične morale
  3. 3. knjiž., redko, z rodilnikom načelo, stališče: zagovarjati moralo koristi, žrtvovanja / morala denarja mu je bila tuja
  4. 4. publ., navadno s prilastkom psihična pripravljenost, zavzetost koga za izvršitev določenega dejanja, dosego določenega cilja: njihova morala se je dvignila, je padla; morala moštva, vojakov je nizka, trdna / okupatorjeva bojna morala se vse bolj razkraja
  5. 5. lit., navadno z rodilnikom kar izraža, kaže vsebina, konec kakega (umetniškega) dela, da je pri ravnanju, vedenju, mišljenju dobro, koristno upoštevati: morala basni, igre je očitna; morala te zgodbe je: bodi pošten in pogumen
    ●     publ. bolna morala pomanjkanje moralne razsodnosti
SSKJ
načêlen -lna -o prid. (ȇ) 
  1. 1. nanašajoč se na načelo: med njimi so velike načelne razlike; stroga, načelna vzgoja; načelno ravnanje, stališče
    // ki poudarja bistveno, osnovno, neglede na posameznosti, podrobnosti: načelen sporazum so dosegli, o podrobnostih bodo pa še razpravljali; dati nekaj načelnih pripomb, smernic; reševali so samo načelna vprašanja v zvezi s samoupravljanjem / napisal je precej načelnih razprav teoretičnih
    // debata naj ne bo osebna, ampak načelna splošna
    // ekspr. obstaja načelna možnost, da pridemo
  2. 2. ki se drži določenih načel, neglede na trenutne okoliščine ali korist: načelen človek; preveč načelen je in tog / dosledno, načelno ravnanje
    načêlno prisl.: načelno odločiti se; enakopravnost so jim načelno priznali; biti načelno proti čemu
SSKJ
nèsodelovánje -a s (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od sodelovanja: nesodelovanje pri akciji; posledice nesodelovanja z njim bo občutil sam / sprejeli so načelo nesodelovanja
SSKJ
nèvmešávanje -a s (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od vmešavanja: vmešavanje in nevmešavanje v potek dogodkov / spoštovati načelo nevmešavanja; politika nevmešavanja
SSKJ
ohranítev -tve ž (ȋ) glagolnik od ohraniti: ohranitev reda v mestu / načelo o ohranitvi materije / nagon po ohranitvi
♦ biol. ohranitev vrste
SSKJ
pánožen -žna -o prid. (á) nanašajoč se na panogo, dejavnost: panožni sindikat / panožno načelo organiziranja
SSKJ
paritéten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. usklajen, sorazmeren: odbor je sestavljen na paritetni osnovi / načelo paritetnega zastopstva
♦ ekon. paritetni tečaj razmerje denarnih enot dveh držav, ki upošteva njihovo uradno določeno valutno pariteto
SSKJ
permanénten -tna -o prid. (ẹ̑) ki je, obstaja neomejeno dolgo obdobje; stalen, trajen: tak sistem ne sme postati permanenten; občasne in permanentne naloge / publ.: načelo permanentne revolucije; skrb za permanentno izobraževanje delavcev
♦ fiz. permanentni magnet magnet, ki trajno ohrani magnetne lastnosti
// nenehen, neprestan: imeti permanenten vpliv na koga; permanentna kriza gledališkega ustvarjanja
    permanéntno prisl.: dvorana je permanentno zasedena
SSKJ
policentrízem -zma m (ī) knjiž. obstajanje več enakovrednih, enako pomembnih središč z možnostjo samostojnega odločanja: gospodarski, kulturni policentrizem
♦ polit. policentrizem v mednarodnem delavskem gibanju načelo, po katerem naj vsaka posamezna partija ali gibanje samostojno odloča o svoji politični usmeritvi, delovanju
SSKJ
pozícija -e ž (í) 
  1. 1. knjiž. položaj: ostati v določeni poziciji / začetna pozicija pri plesu / določiti, vrisati pozicijo hiše / v tej poziciji izgubi soglasnik zven / obstreljevati sovražnikove pozicije; zavzeti strateško pomembno pozicijo / pozicija žensk se je v zgodovini spreminjala; gospodarska pozicija kmeta / pridobiti si močnejšo politično pozicijo / z oslabljenim pomenom: podjetje ima na domačem trgu monopolno pozicijo; publ. socializem si je utrdil pozicijo v svetu
  2. 2. nav. mn., publ. načelo, stališče: članek izraža pozicije naprednih sil; pri analizi je izhajal s pozicij pozitivizma
    ●     publ. pri pogajanjih nekatere države še vedno nastopajo s pozicij sile uveljavljajo svojo gospodarsko, vojaško premoč
    ♦     aer. določiti pozicijo letala ugotoviti zemljepisno dolžino in širino točke, nad katero je letalo, in njegovo višino glede na morsko gladino; ekon. pozicija sistematični pregled povečevanja določene vrste proračunskega izdatka ali prejemka; navt. določiti pozicijo ladje ugotoviti zemljepisno dolžino in širino točke, na kateri je ladja; šah. pozicija razporeditev in medsebojni odnos šahovskih figur v določenem trenutku igre; analizirati pozicijo; mat, pat pozicija; voj. ključna obrambna pozicija pozicija, od obrambe katere je odvisna obramba širšega področja
SSKJ
premísa -e ž (ȋ) 
  1. 1. trditev, iz katere sledi določen zaključek: ovreči premiso; izpeljati sklep iz premis; psihološke premise
    ♦     filoz. vsaka od dveh trditev, izjav, iz katere izhaja določen zaključek
  2. 2. publ. osnovno načelo, vodilo: to geslo je še danes premisa njihove zunanje politike / postaviti premise novi gledališki smeri / tradicija je važna premisa za razvoj dramatike faktor, osnova
Število zadetkov: 116