Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
ogórčenje -a s (ọ̑) jeza, razburjenje, ker je bilo kršeno etično, moralno načelo: takšno dejanje je povzročilo veliko ogorčenje / ekspr. val, vihar ogorčenja se še ni polegel
SSKJ
ogórčenost -i ž (ọ̑) jeza, razburjenost, ker je bilo kršeno etično, moralno načelo: ogorčenost v njem se je stopnjevala / moralna ogorčenost
SSKJ
ogórčiti -im dov. (ọ̄ ọ̑) spraviti v jezo, razburjenje, ker je bilo kršeno etično, moralno načelo: krivično ravnanje ga je ogorčilo; ta ukrep jih je ogorčil
    ogórčiti se knjiž.  postati jezen, razburjen, ker je bilo kršeno etično, moralno načelo: zakaj si se tako ogorčil / tako pa ne bo šlo, se je ogorčil ogorčeno rekel
    ogórčen -a -o 
    1. 1. deležnik od ogorčiti: ogorčen zaradi krivice; biti ogorčen na koga, nad čim
    2. 2. publ. hud, silovit: ogorčeni boji na fronti; prisl.: ogorčeno se je obrnil; ogorčeno protestirati
SSKJ
ohranítev -tve ž (ȋ) glagolnik od ohraniti: ohranitev reda v mestu / načelo o ohranitvi materije / nagon po ohranitvi
♦ biol. ohranitev vrste
SSKJ
osvojíti -ím dov., osvójil (ī í) 
  1. 1. z bojem spraviti tuje ozemlje pod svojo oblast: osvojiti sosednje dežele; Napoleon si je hotel osvojiti Evropo / osvojiti trdnjavo zavzeti
    // v naskoku, z naskokom osvojiti; pren. ti ljudje bodo z znanjem osvojili svet
    ♦     šah. osvojiti nasprotnikovega kmeta
  2. 2. ekspr. priti v težko dostopen kraj, zlasti prvi: osvojiti južni tečaj, vrh / pragozda niso mogli osvojiti
  3. 3. ekspr. pridobiti si naklonjenost, ljubezen koga: z ljubeznivim sprejemom nas je predsednik popolnoma osvojil; pevka je osvojila poslušalce; s takim ravnanjem je osvojil naša srca / osvojiti dekle; osvojil si je njeno srce
    // vzbuditi pozitiven odnos do česa: novo gibanje ga je popolnoma osvojilo
  4. 4. publ. dobiti, doseči: osvojiti nagrado, pokal / osvojiti prvo mesto; osvojiti naslov državnega prvaka
  5. 5. publ. naučiti se, priučiti se: osvojiti nove besede; pes osvoji vajo; osvojiti si novo snov / naša industrija je že osvojila izdelavo teh strojev
  6. 6. publ. sprejeti: kongres je osvojil poročilo o delu; osvojiti predlog; osvojiti si načelo narodne samoodločbe
    ●     zastar. osvojili so ga spomini na tista leta prevzeli; publ. drama je osvojila vse evropske odre je bila uprizorjena v vseh evropskih gledališčih; ekspr. po enourni hoji smo osvojili Šmarno goro prišli na vrh; ekspr. na zabavi si ga je kar osvojila dosegla, da je bil samo v njeni družbi; publ. osvojiti (si) evropsko tržišče začeti prodajati svoje izdelke na evropskem tržišču; publ. osvojil si je veliko znanje pridobil
    osvojèn -êna -o: osvojeni pokali; osvojen je nov vrh tega pogorja; njegova zamisel je bila osvojena; osvojeno mesto
SSKJ
pánožen -žna -o prid. (á) nanašajoč se na panogo, dejavnost: panožni sindikat / panožno načelo organiziranja
SSKJ
paritéten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. usklajen, sorazmeren: odbor je sestavljen na paritetni osnovi / načelo paritetnega zastopstva
♦ ekon. paritetni tečaj razmerje denarnih enot dveh držav, ki upošteva njihovo uradno določeno valutno pariteto
SSKJ
permanénten -tna -o prid. (ẹ̑) ki je, obstaja neomejeno dolgo obdobje; stalen, trajen: tak sistem ne sme postati permanenten; občasne in permanentne naloge / publ.: načelo permanentne revolucije; skrb za permanentno izobraževanje delavcev
♦ fiz. permanentni magnet magnet, ki trajno ohrani magnetne lastnosti
// nenehen, neprestan: imeti permanenten vpliv na koga; permanentna kriza gledališkega ustvarjanja
    permanéntno prisl.: dvorana je permanentno zasedena
SSKJ
písati in pisáti píšem nedov., píšite (í á í) 
  1. 1. s svinčnikom, peresom, kredo delati črke, številke, navadno na gladki površini: počasi je pisal črko za črko; naučiti se pisati in brati; pisati po nareku / pisati enačbo na tablo; ime je pisal z velikimi črkami; pisati parole po zidovih; hitro, grdo, nečitljivo pisati; vabila piše lastnoročno; telefonske številke si piše v notes / pisati s kredo, peresom; pisati na stroj tipkati
    // tako izdelovati besedilo: pisati članek; pisala mu je dolgo pismo; pisati poročilo, prošnjo, zapisnik / pisati nalogo, spis; pisati v tujem jeziku / nič ni pisal, kdaj pride pismeno sporočil; pisati domov / pisati račun, recept
    // delati, ustvarjati umetniško, znanstveno delo: pisati razpravo; roman je pisal več let / pisati glasbo za filme; pisati verze / pisati za preproste ljudi, v lepem jeziku
  2. 2. lingv., s prilastkom dajati besedilu pisno podobo, kot jo izraža določilo: pisati narazen, skupaj, z vezajem / slovenščino pišemo z gajico / kot načelo fonetične pisave piši, kakor govoriš
  3. 3. izražati, posredovati misli s pisanjem: o njej piše avtor vse najlepše / o aferi so časopisi veliko pisali; brezoseb. tako piše v koledarju
  4. 4. znati, obvladati jezik, zlasti v pisani obliki: govori in piše dva jezika; francoščino izvrstno piše
    ●     pog. nadur mu niso hoteli pisati priznati, upoštevati; žarg., šol. nalogo je pisal nezadostno za nalogo je dobil nezadostno oceno; ekspr. v tem poklicu je reci in piši dvajset let že; star. pisalo se je leto 1848 bilo je leta 1848; ekspr. ne piše se mu dobro njegov položaj je tak, da ni pričakovati zanj ugodnih rešitev
    písati se in pisáti se imeti ime in priimek: kako se pišete; zdaj se piše drugače, ko se je poročila ima drugačen priimek
    pišóč -a -e: zameril se jim je, pišoč pristransko o njih; nemško pišoča rojakinja; sam.: vsak pišoči piše po svoje
    písan -a -o: pisani knjižni jezik; pisana in govorjena beseda; zanimivo pisan sestavek
    ●     vznes. ta zgodovina je pisana s krvjo v času, kraju, na katerega se nanaša ta zgodovina, je bilo mnogo ubitih, mrtvih
SSKJ
policentrízem -zma m (ī) knjiž. obstajanje več enakovrednih, enako pomembnih središč z možnostjo samostojnega odločanja: gospodarski, kulturni policentrizem
♦ polit. policentrizem v mednarodnem delavskem gibanju načelo, po katerem naj vsaka posamezna partija ali gibanje samostojno odloča o svoji politični usmeritvi, delovanju
SSKJ
postópnost -i ž (ọ̑) značilnost postopnega: postopnost naraščanja; načelo postopnosti / postopnost v obravnavi vprašanja / publ. postopnost prilagajanja novim razmeram
SSKJ
pozícija -e ž (í) 
  1. 1. knjiž. položaj: ostati v določeni poziciji / začetna pozicija pri plesu / določiti, vrisati pozicijo hiše / v tej poziciji izgubi soglasnik zven / obstreljevati sovražnikove pozicije; zavzeti strateško pomembno pozicijo / pozicija žensk se je v zgodovini spreminjala; gospodarska pozicija kmeta / pridobiti si močnejšo politično pozicijo / z oslabljenim pomenom: podjetje ima na domačem trgu monopolno pozicijo; publ. socializem si je utrdil pozicijo v svetu
  2. 2. nav. mn., publ. načelo, stališče: članek izraža pozicije naprednih sil; pri analizi je izhajal s pozicij pozitivizma
    ●     publ. pri pogajanjih nekatere države še vedno nastopajo s pozicij sile uveljavljajo svojo gospodarsko, vojaško premoč
    ♦     aer. določiti pozicijo letala ugotoviti zemljepisno dolžino in širino točke, nad katero je letalo, in njegovo višino glede na morsko gladino; ekon. pozicija sistematični pregled povečevanja določene vrste proračunskega izdatka ali prejemka; navt. določiti pozicijo ladje ugotoviti zemljepisno dolžino in širino točke, na kateri je ladja; šah. pozicija razporeditev in medsebojni odnos šahovskih figur v določenem trenutku igre; analizirati pozicijo; mat, pat pozicija; voj. ključna obrambna pozicija pozicija, od obrambe katere je odvisna obramba širšega področja
SNB
pózitivniSSKJ -a -o in pozitívniSSKJ -a -o prid. (ọ̑; ȋ)
    pózitivna diskriminácija -e -e in pozitívna -e ž (ọ̑, á; ȋ)
    dodelitev, dodeljevanje več ugodnosti manjšim skupnostim kot velikim: ukrepi pozitivne diskriminacije; načelo pozitivne diskriminacije; Pozitivna diskriminacija vedno obsega nekatere spodbude in ukrepe, ki vsaj začasno neki manjšini dajejo prednost
    pózitivna energíja -e -e in pozitívna -e ž (ọ̑, ȋ; ȋ)
    veselje do življenja in dela: oddajati pozitivno energijo; povezovanje pozitivne energije; Vzdušje je nabito s pozitivno energijo
    pózitivna lísta -e -e in pozitívna -e ž (ọ̑, ȋ; ȋ)
    seznam zdravil na zdravniški recept, ki so plačana povsem ali predvsem iz obveznega zdravstvenega zavarovanja: pozitivna lista zdravil; uvrstitev na pozitivno listo; Komisija razvršča na pozitivno listo zdravila, ki so najbolj učinkovita in strokovno najbolj utemeljena
    //     seznam česa za uporabnike ugodnega sploh: Na pozitivni listi so dovoljene snovi
    pózitivno mišljênje -ega -a in pozitívno -ega s (ọ̑, é; ȋ)
    mišljenje, prepričanje, da je posameznik s svojo naravnanostjo sposoben spremeniti fizično resničnost ali zunanje okoliščine: moč pozitivnega mišljenja; Sklenila sva, da bova s svojo energijo, pozitivnim mišljenjem in dejanji pomagala tistim, ki nimajo dovolj moči in volje za pot, ki je naju vodila v lepši, predvsem pa bolj zdrav jutri
SNB
precepítiSSKJ precépitiSSKJ -im dov. (ī; ẹ́ ẹ́)
cepiti ciljno skupino na določenem območju proti določeni bolezni, navadno v določenem roku: Virus je prisoten povsod po svetu, prenaša se predvsem s spolnimi odnosi in krvjo, zato je sodobno načelo, da se precepi vsa populacija E (↑)cepíti
SSKJ
premísa -e ž (ȋ) 
  1. 1. trditev, iz katere sledi določen zaključek: ovreči premiso; izpeljati sklep iz premis; psihološke premise
    ♦     filoz. vsaka od dveh trditev, izjav, iz katere izhaja določen zaključek
  2. 2. publ. osnovno načelo, vodilo: to geslo je še danes premisa njihove zunanje politike / postaviti premise novi gledališki smeri / tradicija je važna premisa za razvoj dramatike faktor, osnova
SSKJ
prestáviti -im dov. (á ȃ) 
  1. 1. narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prestaviti omaro; prestaviti rože na drugo okno; prestaviti torbo iz ene roke v drugo; prestaviti k oknu, na polico / prestaviti mejnik / prestaviti nosilce naprave premontirati
    // prestaviti cesto v dolino; po dogovoru bodo mejo prestavili / prestaviti nogo / prestaviti dogajanje komedije v slovensko okolje; pren. prestaviti načelo v prakso; njegove besede so jo spet prestavile v resničnost
    ♦     čeb. dati sate iz plodišča v medišče, da se okrepi družina, prepreči rojenje
  2. 2. uradno narediti, da ima kdo drugo delovno mesto, dela v drugem kraju: prestaviti učitelja; želel si je, da bi ga prestavili v mesto
  3. 3. navadno z glagolskim samostalnikom določiti drug, poznejši čas za uresničitev česa: prestaviti odkritje spomenika; prestaviti kaj na naslednji teden / prestaviti čas obiska; prestaviti datum sestanka
  4. 4. avt. s premaknitvijo prestavne ročice povzročiti spremembo hitrosti motornega vozila: prestavil je v drugo prestavo
  5. 5. star. prevesti (v drug jezik): prestaviti roman v francoščino
    ●     otroka je prestavila na navadno mleko začela ga je hraniti z navadnim mlekom; prestaviti (lončeno) peč znova postaviti; reka je prestavila strugo spremenila, zamenjala
    prestávljen -a -o: prestavljen je v drug oddelek; dobro prestavljena pesem
SSKJ
prevzémen -mna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na prevzem: prevzemno mesto / prevzemna cena blaga; prevzemna kontrola, listina, pogodba
♦ ekon. prevzemna bilanca bilanca, sestavljena ob združitvi dveh podjetij; jur. prevzemno načelo načelo, po katerem prevzame kupec ob nakupu tudi vse obveznosti in terjatve, s katerimi je nepremičnina obremenjena v zemljiški knjigi
SSKJ
primérnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost primernega: zakon je že pokazal svojo primernost; večja ali manjša primernost igrač za določeno otrokovo starost; načelo primernosti / moralna primernost kandidatov
SSKJ
prímogenitúra -e ž (ȋ-ȗ) jur. prvorojenstvo: načelo primogeniture
SSKJ
princíp -a m (ȋ) 
  1. 1. kar kdo sprejme, določi za usmerjanje svojega ravnanja, mišljenja; načelo: držati se principov; odstopati od svojih principov; ravnati po moralnih principih; ima trdne principe / vzgojni principi; princip postopnosti, razumljivosti / knjiž., ekspr. vztrajati do konca, je njegov življenjski princip življenjsko vodilo, geslo
    // princip avtoritete; princip enakosti / biti iz principa proti predlogu
    // kar se sprejme kot osnova, vodilo za opravljanje kakega dela, delovanja: zgodovinski metodološki princip; ta način slikanja si je postavil za svoj umetniški princip
  2. 2. zakonitost, pravilo v znanosti: princip ohranitve energije; princip akcije in reakcije; princip dialektičnega mišljenja; princip relativnosti
    ♦     filoz. princip protislovja po katerem se kakemu predmetu istočasno in v istem pomenu ne moreta pripisati lastnosti, ki se izključujeta; princip vzročnosti po katerem ima vsak pojav določen vzrok
  3. 3. način delovanja, funkcioniranja česa: princip delovanja tega stroja je bil znan že pred mnogimi leti; uporabiti princip centralnega gretja / naprava deluje na, po principu rakete
  4. 4. v prislovni rabi, v zvezi v principu poudarja bistveno, osnovno, neglede na posameznosti, podrobnosti; v načelu: s predlogom so v principu vsi soglašali; to je bilo v principu sprejeto že prej
    ●     ekspr. iz principa ne grem s teboj brez utemeljenega vzroka; ekspr. on je mož principov ravna v skladu s svojim nazorom, prepričanjem, neglede na trenutne razmere, koristi
Število zadetkov: 125