Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rúšiti -im, in rušíti in rúšiti -im nedov.(ú ȗ; ī ú)
1. s silo delati, da zlasti objekt, objekti razpadejo na dele, kose: rušiti staro hišo; začeli so rušiti barakarsko naselje / potres je rušil poslopja; narasle reke rušijo jezove, mostove; valovi rušijo breg izpodjedajo, izpodkopavajo; pren. rušiti temelje družbenega reda
2. nav. ekspr. delati, povzročati, da zlasti kako stanje preneha: rušiti disciplino, slogo v kolektivu; rušiti ravnotežje / rušiti nočni mir kaliti; samo škripanje voza je rušilo tišino motilo
3. ekspr. jemati pomen, veljavo, vrednost: rušiti ideale; rušiti komu ugled / rušiti načelo enakopravnosti; rušiti oblast / rušiti patriarhalne odnose odpravljati
    rúšiti se, in rušíti se in rúšiti se
    1. zaradi delovanja zunanjih sil razpadati na dele, kose: stara hiša se počasi ruši; ekspr. z grozo je gledal, kako se mesto ruši v prah / razmočeno pobočje se ruši; skala se ruši kruši, drobi; tramovi so se lomili in stropi rušili podirali, udirali
    2. publ. padati: izpodsekano drevo se je počasi rušilo / kamenje se je rušilo nanj / vse gorje se ruši na nas
    3. ekspr. biti, obstajati pri kom v čedalje manjši meri: čutil je, da se ruši njegov notranji mir, vera v človeka
    // izgubljati pomen, veljavo, vrednost: stari družbeni red se je začel rušiti
    rušèč -éča -e:
    narasla reka je drla, rušeč vse, kar je dosegla; trušč rušečih se obokov
SSKJ²
sámoodlóčba -e ž (ȃ-ọ̑)
lastna, svobodna odločitev zlasti kake skupnosti: pravica narodov do samoodločbe; zahteva po samoodločbi / kulturna, narodna, politična samoodločba
♦ pravn. samoodločba naroda načelo, po katerem ima narod pravico do lastne države
SSKJ²
sámoumévnost -i ž (ȃ-ẹ́)
značilnost samoumevnega: niso bili prepričani o samoumevnosti njegovih izhodišč
// knjiž. kar je razumljivo, umevno sámo po sebi: tako načelo je bilo takrat samoumevnost; svobodo zahtevajo ti narodi kot samoumevnost / darilo je sprejela z mirno samoumevnostjo
SSKJ²
smótrnost -i ž (ọ̑)
lastnost, značilnost smotrnega: smotrnost gibov; smotrnost učnega procesa / načelo smotrnosti / smotrnost v naravi / smotrnost izkoriščanja gozdov načrtnost, premišljenost
SSKJ²
sociála -e ž (ȃ) publ.
1. socialna dejavnost: za kulturo in socialo je občina namenila petnajst milijonov
// ustanova, organ za tako dejavnost: dejal je, da tovarne niso sociala / za osamljene stare ljudi skrbi sociala socialno skrbstvo
2. socialna pomoč: tudi štipendiranje je sociala; socialnega varstva ne smemo omejiti na golo socialo
// socialno zavarovanje, socialna varnost: omejiti načelo sociale na primeren življenjski standard, na zaposlitev, bolezensko in starostno zavarovanje
SSKJ²
struktúrnost -i ž (ȗ)
značilnost strukturnega: strukturnost postopka / publ. načelo strukturnosti
SSKJ²
temeljíti -ím nedov. (ī í)
1. narediti temelj čemu: hišo so dobro temeljili; temeljiti na pilotih, s piloti
2. navadno v zvezi z na imeti kaj za temelj, osnovo: obtožba temelji na dejstvih; komedija temelji na zamenjavanju glavnih oseb / to načelo temelji v zanikanju vsega / preh., publ. svoj govor je temeljil na trditvi, da so vsi ljudje enaki utemeljeval, gradil
    temeljèč -éča -e:
    na znanosti temelječa tehnika
SSKJ²
volílnost -i [volilnost in voliu̯nost] ž (ȋ)
dejstvo, da se kdo da, sme voliti: volilnost sodnikov / načelo volilnosti
SSKJ²
absolútnost -i ž (ȗ)
knjiž. lastnost absolutnega: absolutnost in relativnost gibanja; zanikati načelo absolutnosti / absolutnost in kategoričnost tega vladarja
SSKJ²
aplicírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. prenesti na kaj, prilagoditi kaj čemu: avtor aplicira svoje teorije na politiko; marsikako predavateljevo misel lahko aplicirate nase; aplicirati pravilo na konkreten primer; tuje izkušnje so aplicirali na domače razmere
2. uporabiti, uveljaviti: rešitev hočejo aplicirati kot splošno načelo; aplicirati znanje v praksi
3. obl. našiti, nalepiti okrasek, zlasti na tkanino ali na usnje: aplicirati čipke na obleko
    aplicíran -a -o:
    pouk je apliciran na krajevne potrebe; aplicirane vede aplikativne
SSKJ²
diskurzívnost -i ž (ȋ)
filoz. sposobnost razumskega, logično razčlenjenega mišljenja: intuitivnost in diskurzivnost; načelo diskurzivnosti / diskurzivnost mišljenja
SSKJ²
fair play fair playa [fêr plêj] m (ȇ, ȇ)
šport. pravilni odnosi do soigralcev pri igri, tekmi: igralec ne sme nikoli pozabiti na načelo fair playa; pren. nasprotno politično stranko so pozvali, naj se ravna po enakem fair playu kot oni
SSKJ²
fetišizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. napravljati, delati iz česa fetiš: fetišizirati načelo, tradicijo
SSKJ²
freudovski -a -o [frôjdou̯ski] prid. (ȏ)
nanašajoč se na freudovce ali freudizem: freudovska psihoanalitična metoda; freudovsko načelo
SSKJ²
instánca -e ž (ȃ)
1. javnoupravni organ, pristojen za odločanje na določeni stopnji: to načelo prodira v vse instance upravljanja; obrniti, pritožiti se na višjo instanco; pren. za otroke je bila mati najvišja instanca
// organ, pristojen za izvedbo, rešitev česa sploh: za to odgovarjajo posamezne druge instance; pren. etične, estetske, moralne instance
2. pravn. vsako od treh sodišč z določeno pristojnostjo odločanja v isti pravni zadevi, stopnja: v upravnem postopku ni tretje instance; druga pritožbena instanca / sodišče prve instance
● oceniti produktivnost dela v zadnji instanci fazi, razvojni stopnji
3. publ., v prislovni rabi, v zvezi v zadnji instanci poudarja trditev: vse tisto, kar v zadnji instanci usmerja voljo ljudi; socialne in gospodarske sile – v zadnji instanci – vodijo ta razvoj
SSKJ²
ínterdisciplinárnost -i ž (ȋ-ȃ)
značilnost interdisciplinarnega: program temelji na interdisciplinarnosti; interdisciplinarnost študija; načelo interdisciplinarnosti
SSKJ²
kategóričen -čna -o prid. (ọ́)
knjiž. ki ne dopušča pomislekov, dvomov; odločen, neomahljiv: kategorične izjave, trditve; kategorične zahteve / bil je kategoričen v boju za pravice dosleden / na ta vprašanja je dal predsednik zelo kategoričen odgovor
// nav. ekspr., v zvezi kategorični imperativ nujna zahteva: povečanje izvoza je za državo kategorični imperativ
♦ filoz. kategorični imperativ po Kantu človekovo svobodno nravno načelo, po katerem se mora brezpogojno ravnati; kategorična sodba sodba, v kateri je odnos med povedkom in osebkom izražen v nepogojni obliki; pravn. kategorična pravna norma
    kategórično prisl.:
    kategorično odkloniti izvršitev ukaza
SSKJ²
konstánca -e ž (ȃ)
knjiž. nespremenljivost, stalnost: konstanca v razvoju in zgodovini osebnosti; načelo konstance
♦ psih. zaznavna konstanca pojav, da človek zaznava barve, oblike, velikost vedno enake, stalne, ne glede na njihovo objektivno menjavanje
SSKJ²
lionizem -zma [lajonízəm] m (ī)
gibanje, utemeljeno v delovanju humanitarne organizacije Lions klub: poslanstvo lionizma je pomagati; geslo, ideja, načelo lionizma
SSKJ²
mímezis -a m (ȋ)
knjiž. posnemanje stvarnega sveta: njihovo temeljno načelo je mimezis / filmski mimezis
Število zadetkov: 122