Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
komunski -a prid. občinski: Gospoda ta zhaſs je bila na kamunski mest. ed. ž hishi (V, 24) Tvorjeno iz komuna ← nem. Kommune ‛občina’ ← frc. commune < srlat. communia ‛občina’.
Celotno geslo ePravopis
Koroška statistična regija
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Koroške statistične regije samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
statistična regija
IZGOVOR: [koróška statístična régija], rodilnik [koróške statístične régije]
Celotno geslo Sprotni
kostánjarski pridevnik
    1. ki je v zvezi s kostanjarji, prodajalci pečenega kostanja 
    2. ki je v zvezi s kostanjarji, nabiralci kostanja 
Urbanizem
krajévna skúpnost -e -i ž
Celotno geslo ePravopis
Kralj
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Kralja samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
slovenski priimek
IZGOVOR: [král’], rodilnik [králja]
BESEDOTVORJE: Kraljev
Celotno geslo Frazemi
króg Frazemi s sestavino króg:
bíti v začáranem krógu, izógniti se kóga/čésa v velíkem krógu, kvadratúra króga, obíti kóga/kàj v velíkem krógu, ógniti se kóga/čésa v velíkem krógu, v velíkem krógu, vrtênje v začáranem krógu, vrtéti se v krógu, vrtéti se v začáranem krógu, začárani króg, znájti se v začáranem krógu
Celotno geslo Frazemi
mádež Frazemi s sestavino mádež:
čŕni mádež, dobíti čŕni mádež, iméti čŕni mádež, odpráviti čŕni mádež
Pleteršnik
mȃhčevina, f. das Bergpfefferkraut (satureja montana), Občina (Kras)-Erj. (Torb.); kedar mahčevina cvete, grozdje piše, t. j. jagode začno rdeti, Npreg.-Erj. (Torb.).
Jezikovna
Mala in velika začetnica pri stvarnih imenih

Pišem raziskovalno nalogo in me zanima kako pišem krajevna skupnost in mestna četrt. Primer: Živim v mestni četrti Hudinja ali Mestni četrti Hudinja.

Primer: Na območju krajevne skupnosti Lahovna ali Krajevne skupnosti Lahovna
Pravo
méstna óbčina -e -e ž
Celotno geslo Etimološki
mȋr1 mirȗ in -a m
Pravopis
MO MO-ja tudi MO -- [emó] m, prva oblika z -em (ọ̑; ọ̑) mestna občina
Pleteršnik
municīpij, m. starorimska mestna občina, das Municipium.
Davki
nadomestílo za uporábo stávbnega zemljíšča -a -- -- -- -- s
SSKJ²
nagájati tudi nagajáti -am, tudi nagájati -am nedov. (á á á; á)
1. povzročati neprijetnosti, nevšečnosti, navadno za šalo: nagajati med poukom; nagajati z ropotanjem, ščipanjem / otroci radi nagajajo / nav. ekspr.: nagajali so mu, da je prišel prepozno; nagajajo mu s sosedovo hčerko šalijo se, ker jo ima rad, ker ga ima rada
// ekspr. ovirati koga pri uresničevanju njegovih načrtov, zahtev: občina mu nagaja; rad bi gradil, pa mu nagaja sosed; nagajati z neutemeljenimi pritožbami / dež, vreme jim nagaja
2. ekspr. biti v stanju, položaju, ki ne omogoča pravilnega, normalnega opravljanja določene naloge: dovodna cev večkrat nagaja; stroji so nagajali, vendar so jih kmalu popravili / elektrika, vžig nagaja / oči, živci mu nagajajo
● ekspr. zadnje čase mu zdravje nagaja ni več popolnoma zdrav
Jezikovna
Naglaševanje imena »Prekmurje«

Na RTV Slovenija sem protestiral, ker novinarji naglašajo besedo Prekmurje na u in ne na e. Hladnokrvno so mi odgovorili, da tako zahteva norma vašega jezikovnega spleta Fran.

Ali ste kdaj gledali, na primer pogovor med Prekmurcem, gospodom Kučanom, in novinarko, na generalki proslave ob stoletnici priključitve Prekmurja k Sloveniji. Novinarka je naglaševala na u, g. Kučan pa vztrajno na e. Kdo je imel prav?.

Prosim, da mi takoj odgovorite, kdo je zakuhal to skropocalo? Prilagam še pesmico, ki jo je objavilo Delo.

Prekmurje po PrešernuAl ´prav Prékmurje ali Prekmúrje se naglaša, človek ob stoletnici se danes vpraša. Na u vesoljna Slovenija vztrajno naglašuje, domačinom pa to zveni resnično tuje, saj vsak Prékmurec dobro ve, da pravi je naglas na e. Morda bo treba let še sto, da to Slovencu jasno bo. Da pa prej prišel zadevi bo do dna, naj s prékmursko gibanico se posladka. Mag. Andrej Janc, Beltinci

SSKJ²
najémnica -e ž (ẹ̑)
ženska ali ustanova, ki kaj najame: najemnica stanovanja / najemnica gostilne, hotela, lokala / občina je postala najemnica obeh stavb
SSKJ²
nalóžbenica -e ž (ọ̑) ekon.
oseba, ustanova, organizirana skupnost, ki uporabi del na novo proizvedenih dobrin, sredstev za obnavljanje in povečevanje osnovnih sredstev in zalog: občina je naložbenica v nove projekte; vodilna tuja naložbenica
SSKJ²
nameníti in naméniti -im dov. (ī ẹ́)
1. izraža namen osebka
a) da kdo kaj dobi: darilo sem namenil prijatelju / oče je domačijo namenil najstarejšemu sinu / prav njega so ji namenili za moža
b) navadno v zvezi z za da kdo kaj postane: doma so ga namenili za zdravnika / ekspr. prepričan je bil, da ga je usoda namenila za kaj večjega / star. oče ga je namenil vojaški karieri
2. skleniti, odločiti:
a) da se komu kaj da: založba je namenila domačim avtorjem pomemben delež; občina je namenila podjetju velike kredite / osnutek je namenil organizaciji drugačno vlogo
b) navadno v zvezi z za da se kaj uporabi za kaj: za rekreacijo so namenili sto evrov / poslopje so prvotno namenili za urad / jutrišnji dan smo namenili počitku
c) da bo kdo česa deležen: upornikom je namenil izgon, smrt / zmagovalcu so namenili desetdnevni izlet / ekspr.: ne vem, koliko let mi je namenila usoda; usoda mu je namenila težko življenje
3. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da osebek uresniči dejanje, kot ga določa samostalnik: namenil mu je nekaj spodbudnih besed in odšel; nameniti komu pomilovalen pogled / vse, za kar je namenil svoje življenje, je propadlo
● knjiž. nameni mi vsaj pol ure, da se pogovoriva pogovarjaj se z menoj vsaj pol ure
    nameníti se in naméniti se navadno z nedoločnikom
    1. izraža namen osebka, da uresniči dejanje: namenil se je prodati hišo; trdno se je namenil vztrajati do konca; namenil se je, da ostane doma / namenil se je postati zdravnik / kakor se je namenil, tako je tudi storil; pojdiva, kamor sva se namenila
    // elipt., s prislovnim določilom izraža namen osebka, da uresniči gibanje, kot ga nakazuje določilo: namenil sem se v kino, vendar zaradi dela ne morem iti
    2. elipt., s prislovnim določilom oditi, odpraviti se: po ozki stezi so se namenili proti vrhu hriba; še preden se je namenil na vlak, so doma že vedeli; hitro so se namenili za tovariši
    naménjen -a -o
    1. deležnik od nameniti: njemu namenjeni strel je zgrešil; fant je bil namenjen mizarstvu; ravno k njemu sem namenjen; ladja, namenjena v Italijo, se je potopila; našla je možu namenjeno pismo; poročilo je namenjeno najožjemu krogu; to ni namenjeno javnosti
    2. ekspr., v povedni rabi izraža nujnost, logičnost česa glede na določene nepredvidljive okoliščine: ta poklic mi je bil menda namenjen; namenjeno mu je bilo osemdeset let (življenja); tako mu je bilo pač namenjeno; če mi je namenjeno, se bom rešil
    3. star. namemben, predviden: pripeljati tovor na namenjeno postajo / zavil sem v namenjeni kraj
Celotno geslo Vezljivostni G
nameníti in naméniti -im dovršni glagol, glagol omogočanja nastajanja
1.
kdo/kaj ciljno/namensko določiti komu/čemu koga/kaj
Darilo je namenil prijatelju.
2.
navadno čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj ciljno/namensko določiti komu/čemu kaj 'dejanje, lastnost'
Namenil mu je pomilovalen pogled.
Število zadetkov: 207