Zadetki iskanja
Vorenc
oblak m, F11, caecias, en véter, kateri oblake naſe vleizhe; imbrifer, -ra, -rum, mavra, lók v'oblakih, kar deṡh pomeini; innubilus, -la, -um, innubis, -be, neoblazhnu, jaſnu, pres oblakou; innubis dies, jaſni dán preṡ oblakou; iris, -iridis, maura, lok v'oblakih; nubes, -bis, oblák; nubifugus, -gi, tá kateri oblake preganîa; nubigena, -ae, od oblakou rojen ali ſturjen; nubilus, -a, -um, temmán od oblakou; praenubilus, -a, -um, ſylnu oblazhin, inu od oblaku temmán; subnubilus, -a, -lum, enu malu oblazhin, ali s'oblaki ṡkriven
Vorenc
pešec m, F13, cohors pedestris, [kardelu] peṡhzeu; cohors peditum, enu bandiru od 500. péṡhzeu; infantaria, peiṡzhi ṡholnerji; legio, -onis, en regiment s'600000. peiṡzeu, inu 70050. koinikou; miles pedester, peiſhiz; parma, -ae, en maihin ṡzyt, ali tarzha ṡa peiṡzhe; pedes, -tis, peiſhiz; pedites, peiſhzi; phalangary, od takeṡhniga kardela peiṡhzi; phalanx, -gis, ena mnoṡhiza, ali kardelu od oſſemtavṡhint peiṡhzeu; planipes, -dis, bús peiſhez, kateri k'nogam bús hodi, boſſonog; signipes, en leini, kaſni peiṡhiz, kateri kaſnú nogè prestavla; viator, -oris, peiſhiz, popotnik
Vorenc
pobrati se (pobratise) dov., F6, abscede, poberiſe, prózh od ÿdi, od jidi; apage, apagesis, poberi ſe, béṡhi prózh, prózh; capeſsere ſe domum, damú poiti, damu ſe pobrati; proripere, ſe na tihim prozh pobrati; se absentare, odjiti, ſe odmakniti, prózh ſe pobrati; subterducere, od eniga ſe na tihim prozh pobrati, inu oditi
Vorenc
pustiti dov., F47, desine â peccatis, puſti od gréhou; edicere, puſtiti veiditi, eno ẛavkaṡanoſt vun poſlati; edo, -is, edere, puſtiti vun poiti, na dán dati; esto, bodi ſi takú, jeſt puſtym taku biti, bodi; linquere, ṡapuſtiti, puſtiti; praegredi alios, te druge preyti, od ṡad puſtiti; praetermittere, mimú puſtiti, od tega puſtiti, ṡapuſtiti, s'myrom puſtiti, inu nyz[!] ne rezhi; resolutare, ṡupèt dobru ṡdati, puſtiti poṡdraviti; sino, sinere, puſtiti, dopuſtiti; usuram lucis dare, eniga puſtiti ṡhiveti; prim. puščen
Vorenc
rihta1 ž, F5, coena ambulans, ena rihta, katera ſe od miẛe okuli noſſi, de ſlédnî od nîe preime; ferculum, ena ſhpiṡha, rihta, jeîd; miſsus, -us, tudi ena rihta ṡhpiṡhe, rihta, katera ſe na miṡo poſhle; tremiſsus, ena jeid od vezh riht ṡkupai
Vorenc
rojen del., F39, caecigenus, ſleip rojen; communis natus, rojen od eniga ozheta, inu od ene matere; exortus, -a, -um, rojen, vun perſhel, is'hojen, perkasan, gori ṡraſten; genitus, -a, -um, rojen; indigena, en deṡhelṡki zhlovik, en domazhi v'enim drugim kraju rojen; ingenui, ſlabodnu rojeni ludi; innasci, uraſti, s'kupai rojen biti, ali ṡraſti; laudi natus, k'hvali rojen; legitimus, -a, -um, poṡhten, od praviga ṡakona rojen; natus, -a, -um, rojen; nubigena, -ae, od oblakou rojen, ali ſturjen; originarius, -a, -um, na enim meiſti rojen, ali ṡrejen, domazhiga roiſtvá; ortus, -a, -um, rojen, iṡraſten, is hajan; partus, -a, -um, rojen, rojena, rojenu; prognatus, -a, -um, rojen; satus, -a, -um, ſján, poſajen, ali rojen; terrigenus, -a, -um, is ṡemlè rojen, ali na ṡemli ṡhiveozhi
Vorenc
teman prid., F22, adumbrare, ſénzhiti, ſénzo délati, ẛazherkati, temnú ſturiti; caligare, temnu biti; color surdus, temna farba; dare caliginem, temnu ſturiti; fuscus, -a, -um, pramaſt, ali temne farbe; inobscurare temmó, ali temnu ſturiti; nox illunis, nuzh pres lune, temna; nubilus, -a, -um, temmán od oblakou; obnubilare, temnu narediti, pooblazhiti; obnubilatus, -a, -um, oblazhen, temmán; obnubilus, -a, -um, temmán; obscurans, ṡkrivajozhi, temnu délajozhi; obscurari, obscurum fieri, temnú perhajati; obscuratus est sol, ſonze je temnu ratalu; obscurus, -a, -um, ṡatemnen, temmán, pres ſvitlobe; opacare, ſonzhnu, ali temnu délati, ali ſturiti; opacus, -a, -um, od goſtiga drevja temmán; perobscurus, -a, -um, temán; praenubilus, -a, -um, ſylnu oblazhin, inu od oblaku temmán; subobscurus, -a, -um, enu malu temmán, neṡaſtopin; tenebrosus, -a, -um, temmán; unio exaluminatus, en leip ſvitál perlin, kateri je zhiſt, inu nei temmán
Vorenc
veter m, F39, aquilo, ſeiver, pulnozhni veiter, burja; auster, júg, dulanî veiter, od puldne; caecias, en véter, kateri oblake naſe vleizhe; etesiae, vétri v'paſjih dnèvih; favonius, veter od ſonzhniga ṡahoda; notus, -ti, júg, deṡhnevi véter; ornithiae, od polnozhý vetrovi marṡeli, ṡlano inu poṡèb perneſſó
Vorenc
zad prisl., F13, I. enema, vel clyster, en kriſter od ṡad, po ſyli notar ṡhprizan; exgrumare, ṡad s'eno grublo, ali gruzho ṡemlè laṡiti, ali plaṡiti; ſad, sad. fructus, retrò od sad; nam ṡad, ſignificat retrò, aliàs ſad, fructus; ponè, odṡad, ṡad, ṡadai, odṡadaj; post, odṡad, ṡad, ṡá; praegredi alias, te druge preyti, od ṡad puſtiti; sequi, ṡa enim hoditi, ṡad hoditi; sic, sad, retro, ſad, uerò fructum ſonat; subsignanus, kateri ṡad ṡa bandero ſtoji; II. recalvatio, od ṡad pleiſha; sequutor, -oris, ṡad gredozhi
Vorenc
zibel ž, F6, âb incunabilis, od ṡibéli, od mladoſti; cunae, cunabula, ṡibeili, ṡibel; incunabula, ṡibéli; initia, te ṡvèṡe teh otrúk v'ṡibéli: tudi ene rizhy ṡazhetik; nenia, -ae, ena péſſim od mertvih: tudi per otrozhyh ṡibélih
Vorenc
žaga ž, F6, conserratus, -a, -um, kateri imá ẛobè kakòr ena ẛhaga; lupus, -pi, volk, en ak, ali ene ṡhtèrne kluka, rozhna ṡhaga; peripsema, -tis, vel perisma, -tis, tá práh ſhloſſarṡki, kateri od pile doli pada, ali od ṡhage, smety; ſcobs, moka od ṡhage; serra, -ae, ṡhaga; serra dentata, tá velika ṡhaga
Vorenc
angelika ž, F4, caulias, -liae, ena voda s'eniga ẛeliṡzha, kateru je Angeliki glyh oẛmena; laserpitium, -tÿ, je en ṡhonft od eniga neṡnaniga ṡeliṡzha, ty vuzheni darṡhe, de je naſha tá dobru diſheza angelica; magudaris, vel magydaris, enu neṡnanu ṡeliṡzhe, eni meinijo, de je ena ſorta angelike; ſilphium, -phÿ, en ṡhlahtni ṡhonft od eniga ṡeliṡzha, eni meinio de letú ṡeliṡzhe je angelica
Vorenc
cavaler m, necydalus, od kateriga ṡhyde pridejo, teh ṡhyd zherv, kateri ṡhyde prede, ali déla, po Laṡhku ſe imenuje Cavaler, ſe redy s'perjam od beile murve
Vorenc
Vorenc
čislo s, F8, a rationibus, eden kateri zhiſlu, ali raitengo déla; centuria, enu zhiſlu od nyh ſtú; decuria, -ae, enu zhiſlu od nyh deſſet; innumerabilis, -le, pres zhiſla, kar ſe ne more preṡhteti, nepreṡhtiven; numerus, -ri, ṡhtivenîe, ṡhtivilu, zhiſlu; ordine, po verſti, po rèdu, po zhiſlu; ratio, -onis, um, pamet, urṡhoh, raṡlog, raitinga, razhún, zhiſlovanîe, zhiſlu; supra numerum, nad ṡhtivenîam, verhu ṡhtivenîa, zheṡ zhiſlu
Vorenc
človeski prid., F20, asterias, kateri na zhloveska govorjenîa mèrka; capitatio, -nis, vel jugatio, glavna ſhtivra, od ſléherne zhlovéske, ali ṡhivinske glave, ali od eniga para vollú; dysuria, oſtrúſt zh[l]ovéṡke vodè, teṡhkúſt zhlovéṡke vodè v'zuranîu; illuvies, -ei, ena neſnaga, en kup per drugim zhlovéṡkiga blata; imaginatio hominis, zhlovéṡki ván, doṡdevanîe; incarnatio, zhlovéſku poſtanîe; intestinum rectum, danka, ṡkuṡi katero grè zhloveṡku blatu; ischuria, -ae, ṡatiṡzhanîe, kadar je voda zhloveṡka ṡaperta; lex humana, zh[l]ovéṡka poſtava; lotium, -tÿ, ṡzalniza, zhloveṡka, ali ṡhivinṡka voda; matella medica, glaṡh ṡa zhlovéṡko vodó; medicamenta diuretica, arznie, katere zhlovéṡko vodó ṡhenò; oletum, -ti, zhloveṡku blatu; persona, -ae, ena zhloveṡka perſona; physiognomia, -ae, tá kunſht poṡnati is obraṡa tó zhloveṡko naturo; physiognon, -nis, vel Physiognomus, -mi, eden, kateri is obrasa posnava zhlovesko naturo; radages, seu rimae alvi, ṡhpranîe na ti veliki zhloveṡki danki; statura, -ae, zhloveṡka dolgúſt, ṡhivota poſtava; vitiligo, -nis, neṡhtaltni bleki, ali madeṡhi po zhloveṡkim ṡhivoti; prim. človeški
Vorenc
črv m, F26, blattae pistrinariae, zhervje, ali moli v'moki; bombyx, zherv, kateri ẛhide prède; bruti, ẛelni zhervje; centipeda, preſizhiza, ali en zherv s'ſtú nogami; convolvolus, -li, en zherv, kateri ſe v'pèrje ẛavija; coſses, vel coſsus, leiſni zhervi; herpes, -tis, zhervi na parſti; involvulus, -li, en zherv, kateri ſe vpèrje ṡavya; ips, ipsis, en rogázh, en zherv, kateri terṡtje jei; is, isis, zherv, kateri vgriṡne, de otezhe; jaculus, -li, ena ſorta eniga zherva, kateri doli s'drevja ṡkozhi nad ludy, ali ṡhivino: eni pravio, de je lintvoren; millepeda, -ae, en zherv s'doſti nogami, ena velika ſtergavka; necydalus, -li, od kateriga ṡhyde pridejo, teh ṡhyd zherv, kateri ṡhyde prede, ali déla; phagedaena, -ae, vel paronychia, kukez, boléṡan, zherv na parſti; pityocampae, goſſénize, ali ſtrupoviti zhervi, kateri na hoikah, ali ſmrékah raſteo; rauca, -ae, en zherv, ſe ṡredy v'hraſtovih korenikah, tudi ṡhkodi na puli ṡhiti; redivia, -ae, vel reduvia, -ae, ena boléṡan na perſtih, de ſe koṡha lupi, tá zherv v'perſtih, ali v'ṡobéh; scabro, -onis, ta zherv, kateri s'konskiga meſſá ṡraſte. Exod:23; tarenus, zherv v'meſſei; teredo, -dinis, zhervje, kateri v'zhibelnikih raſtejo; thryps, -pis, en v'leiſſi zherv, kateri ta leis ṡkuṡi prejéda; vermiculatio, zhervojedina, ali ṡhkoda od zhervou ſturjena; vermis, -is, en zherv; vincalis, kamenṡku oile k'vinṡkim kolam, de zherv ym ne ṡhkodi; volvunx, -cis, en zherv, kateri laſſém ṡhkodi; xylophagus, -gi, en zherv v'leiſsi
Vorenc
dajati nedov., F55, adindere, notar dajati; aromatizare, leip dúh od ſebe dajati; benedicere, ẛhègnovati, dobru rezhi, ẛhègin dajati; corrumpere donis, mitta dajati, ṡamititi; cyathiſsare, natakati, pyti dajati; datare, dajati, ob enim dati; decumanus ager, nyva od katere deſſetina ſe more dajati; horrisonus, -a, -um, kar daje enu groṡovitu ſhumenîe; illustrans, kar ſvitlobo daje; inspirare, nadahniti, notar dajati, notar pihati; intervomere, v'meis bluvati, zhes dajati; largiri, obilnu dati, dajati; munificare, dary, ali ſhenkinge dajati; nauseam facere, gnuſobo dajati; olere, diſhati, dúh dajati; operarium vinum, délovṡku vinu, kateru ſe délovzem daje; opima praedia, nuzne priſtave, kir doſti dobizhka dajejo; prodigus, -aeris, kateri danarje nevnuznu vunkai daje, inu ṡapraula; roborare, múzh dajati; vomitare, vſeṡkuṡi metati, ali bluvati, inu zhes dajati
Vorenc
daljni sam., F2, extimus, -a, -um, tá dalni od nas, tá nardalni; remotus, -a, -um, tiá odmaknîen, daile odmaknîen, na dalnîm
- najdaljni , extimus, -a, -um, ta dalni od nas, ta nardalni
Vorenc
dari m mn., F10, colibia, vilia munuscula, maihni dary, kakòr vſa ſhlaht ſorta jabulk, hruſhik, pogazhe, etc:; dotatus, -a, -um, katerimu je dota, ali juternîa dana: tudi s'dobrimi dari obdán; lautia, -orum, dary inu ſhenkenge, katere ſo Rimlani ptuim Ambaſhatoram, ali oblaſti ſlam poſhilali; miſsilia, -orum, dary, ali ſhenkinge, katere ſe vunkai mèzhejo v'mei tá gmain folk, od eniga firṡhta, ṡlaſti danarji; munerarius, -rÿ, kateri dary vunkai dily; munificare, dary, ali ſhenkinge dajati, eniga obogatiti; musach. 4.Reg:16. ver:18. Tabernaculum, Arca donorum, sive munerum, ṡhkrinîa ṡa prejemanîe teh darÿ; perlicere donis, s'dary pregovoriti, nadraſtiti; soteria, -orum, ſhenkinge, ali dary, katere en priatel priateli poſhle, kadar oṡdravi, po nîegovi boléṡni, od veſſelja, de je oṡdravil; struere donis Altaria, na Altarje dary poloṡhiti
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- ...
- 52
- Naslednja »
Število zadetkov: 1031
Dostopnost