Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
ostrogáča, f. rakla z vejami na pol okleščenimi ("ostrogami"), na kateri se suši seno ali detelja, Tolm.; (ostrgača, Bolc-Erj. [Torb.]).
Vorenc
pirihpogačica ž, papilio, -onis, perihpogazhiza, pol miſhi pol tyzha: tudi en metúl; prim. pirpogačica 
Pleteršnik
pláti 1., pǫ́ljem, vb. impf. 1) in wallende, wogende Bewegung versetzen: p. vodo, auf die Wasserfläche schlagend schöpfen, vzhŠt.-Vest.; p. vodo z roko, s korcem; vodo iz čolna p. s polom, Mik.; — wogen machen: razburjeno morje polje v pristanišče dolge in globoke valove, LjZv.; p. se, wogen: voda se polje, das Wasser wogt, Mik.; plalo se je morje neredno gori in doli, LjZv.; kri se polje po telesu, Cig.; — p. se, plätschern, Jan.; vino se polje pri vožnji po sodu, če ni poln, SlGor.; — plati s plaščem, mit dem Mantel wächeln, C.; — 2) schwingen: durch Schwingen reinigen, auswannen; žito, oves p. v plalnih nečkah, v plalnicah; — testo v krnici p., den Brotteig in der Holzschüssel schwingen, um ihm die gehörige Form zu geben, vzhŠt.-C.; — 3) in wallender Bewegung sein, wogen: morje polje, Z.; prsi nemirno poljejo, Mik., Zv.; od jeze vse po meni polje, Z.; vedela je, kaj mu v mladem srcu polje, Erj. (Izb. sp.); po konju polje, das Pferd ist dämpfig, Z.; — plätschern: voda, dež polje, vzhŠt.-Vest.; wehen: sapa po otroku polje, vzhŠt.-Vest.; qualmen: dim polje, Cig.; lodern: plamen polje, C.; flattern: ptič s perotmi polje, vzhŠt.-Vest.; zastave poljejo, ZgD.; — koren: pol-, Mik. (Et.).
Pleteršnik
pọ̑ł 1., m. 1) die Seite: na tem polu, na oni pol, C.; (stsl.?); — 2) die Hälfte, halb; (ravna se po glavnih števnikih); pol ure je preteklo; pol leta je minilo; pol leta čakati; prereži hlebec in ga daj vsakemu pol; dobre pol ure hoda, eine gute halbe Stunde Weges; ima zdaj dobrega pol zemljišča, LjZv.; po pol dneva, zu halben Tagen; pol večji, pol manjši, um die Hälfte größer, kleiner; pol krajši, halblang, Cig.; za pol goldinarja prodati; črez pol prerezati kaj, etwas halb von einander schneiden; na pol, zur Hälfte, halb; na p. prazen, na p. izučen, na p. pijan; na pol gospodsko, na pol kmetsko opravljen; na p. manj snega, um die Hälfte weniger Schnee, LjZv.; na pol praznik, ein halber Feiertag, Cig.; tudi: pol prazen, halb leer, Cig.; pol človek, pol riba, halb Mensch, halb Fisch, Cig.; — za predlogi, ki nimajo akuzativa poleg sebe, stoji: polu (pri najstarših in najnovejših pisateljih, sicer se pa navadno govori in tudi piše: póli, pól [pol'] in tudi: pọ̑ł, pȏł [samost. stoji včasi v gen., včasi se ravna po predl.]; združuje se v pismu tudi z nekaterimi naslednjimi besedami skupaj v eno besedo); vsa gora je gorela do polu nebes ("bis mitten am Himmel"), Krelj; k polu noči, Krelj; od polu noči, od polu dne, Krelj; po polu brat, der Halbbruder, nk.; nav. po poli brat, po poli sestra; do poli, zur Hälfte, Mik.; izrezano je ognjišče v poli kolobarja (im Halbkreise), Erj. (Izb. sp.); o poli ene, um halb ein Uhr, Levst. (Zb. sp.); od, do, po, o, ob polu dvanajstih, um halb zwölf Uhr, nk.; nav. od, do, po, o, ob pol' dvanajstih ali poli dvanajstih; tudi: zdaj je pol' treh (nam. zdaj je o poli treh); pol' desetih bije; s pol hlebom ne prebom, Levst. (Zb. sp.); lehko pridete tja v pol ure, LjZv.; pol od pol hleba, Lašče-Levst. (Zb. sp.); na pol poti, auf halbem Wege, Cig.; tudi: na pol pota; — v sestavi z vrstnimi števniki: poldrugi, poltretji, polšesti i. t. d., anderthalb, dritthalb, sechs und ein halb; poltretji goldinar zapraviti; polšesti krajcar ima vsak plačati; — v sestavi s prilogi in samostalniki se redkeje rabi: pol, n. pr. polbrat, polkonj; v sestavah se v novejši knjigi sploh rabi: polu-, redkeje: polo-; išči vse take sestave pod: polu-.
Pleteršnik
pòł 2., póla, m. 1) die Schöpfschaufel (um aus dem Schiffe das Wasser damit zu schaufeln), V.-Cig.; s polom poljejo vodo iz čolna, Šmartno pri Litiji-Štrek. (LjZv.); — 2) die Futterschwinge, Cig.
Pleteršnik
pòł 3., póla, m. = pola 6), das Brückenjoch, Cig., Jan.
Pleteršnik
pōl 4., m. = tečaj, der Pol.
Prekmurski
pól tudi póu prisl. pol: ka sze dête, stero je pol leta sztaro bilo, naj ne odbüdi AI 1875, kaz. br. 7; Fél; pou KOJ 1833, 156; I po trétyem i pou dnévi je 'zitka Düh od Bogá priſao na nyidva KŠ 1771, 786; i niháli ſzo ga na pou mrtvoga KŠ 1771, 204
Celotno geslo Pohlin
pol [pọ̑u̯nepopoln podatek] prislov

pol

Vorenc
pol prisl., F42, adynamum, pul vodè, pul vina, pytje ſlabu; exanimis, preſtraſhen, na pol mertou; medium dolium, pol ſoda; semi, pul, polovizo; semi hora, pol ure; prim. na pol, po poli 
Svetokriški
pol prisl. pol: enimu bogatimu pol krone vkrade, ali ogolufa ǀ per pol mashi nej moli, per tej drugi pol mashi nej s' tovarsham, ali s' tovarshizo shlebedra ǀ Bogu pak h'zhastij nemoresh smeram polure per s: maſhi stati → poli, → polu
Celotno geslo Megiser
pol prislov
Pleteršnik
póla, f. 1) die Fläche, Mur., Mik.; — 2) die Breite eines Zeuges, einer Leinwand, das Blatt, Cig., C.; dve poli vkup sešiti, Z.; srajca v dve poli, ein aus zwei Breiten zusammengenähtes Hemd, Z.; krilo v tri pole, Dol., Gor.; — 3) die Schichte (im geognostischen Sinne), das Flötz, V.-Cig., Erj. (Min.), Gor., Dol.-Erj. (Torb.); troja močvirska pola, plasti raznih pol, Schichtenlagerungen, Levst. (Močv.); — 4) der Bogen (Papier), Cig., Jan., nk.; izplačevalna p., der Zahlungsbogen, Nov.; — 5) der Flügel einer Doppelthüre, eines Fensters, Cig.; — 6) das Brückenjoch, Cig., DZkr.
Besedje16
polbog (pol bog) sam. m ♦ P: 1 (TR 1558)
Besedje16
polcoprski (pol coprski) prid. ♦ P: 1 (TC 1575)
Besedje16
polčetrti štev. ♦ P: 3 (TT 1577, JPo 1578, DB 1584); (pol četrti) štev. ♦ P: 2 (TC 1575, TPo 1595)
Svetokriški
poldan -dneva m jug: te shteri ſtrani tiga ſvejta pomenio te shteri ſtany teh ludy; ta ſonzhni prihot pomeni mladuſt, katera raſte, inu gori jemle, poldan im. ed. pomeni te shlahtnike, sa volo ſvetlobe njeh shlahtniga ſtanu (II, 190) ǀ Boshje meſtu je imelu dvanajſt dauri, ali urat, try leteh urat ſo bile obernene pruti ſonzhnimu prihodu, try pruti ſonzhnimu ſahodu, try pruti poldnevu daj. ed., try pruti pol nozhi (II, 198)
Besedje16
poldan sam. m ♦ P: 3 (TPs 1566, DJ 1575, TkM 1579); sam. m neskl. ♦ P: 2 (TT 1577, DB 1584); (pol dan) sam. m ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603); (pol dan) sam. m neskl. ♦ P: 1 (*P 1563)
Besedje16
poldel (pol del) sam. m ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)
Besedje16
poldne sam. s tudi neskl. ♦ P: 5 (TR 1558, TPs 1566, TT 1581-82, TPo 1595, TfC 1595); sam. s ♦ P: 4 (TC 1550, TE 1555, TO 1564, TT 1577); (pol dne) sam. s tudi neskl. ♦ P: 3 (KPo 1567, JPo 1578, TkM 1579); (poldne/pol dne) sam. s tudi neskl. ♦ P: 2 (TT 1557, DB 1584); (pol dne) sam. s ♦ P: 2 (*P 1563, MD 1592); sam. s neskl. ♦ P: 2 (DJ 1575, DC 1584); (poldne/pol dne) sam. s ♦ P: 1 (DB 1578); (pol dne) sam. s neskl. ♦ P: 1 (DC 1579); (pol dne/poldne) sam. s tudi neskl. ♦ P: 1 (MTh 1603)
Število zadetkov: 180