Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
migljáti -ám nedov. (á ȃ) hitro, lahkotno se premikati sem in tja: listje, trava miglja v večerni sapici; plamenček petrolejke je enakomerno migljal / zrak miglja v popoldanski vročini / ekspr. pes miglja z repom maha; pren., ekspr. v zenicah ji je migljal nasmešek
// ekspr. dajati vtis utripanja, prekinjanja svetlobe: zvezde so migljale v jasno noč
● črke mu migljajo pred očmi pri branju ima občutek, da niso pri miru
    migljajóč -a -e: migljajoč plamen; migljajoč zrak; migljajoče luči, zvezde
SSKJ
moríti -ím nedov. (ī í) 
  1. 1. povzročati smrt
    1. a) ljudi: začeli so se sovražiti, preganjati in moriti; napadal je potnike, jih ropal in moril; moriti z orožjem, s stiskanjem grla / potresi, lakota, povodnji morijo ljudi; kuga mori ljudi po deželi / okupator je moril nedolžno prebivalstvo; moriti v vojni ubijati
      // tako zna moriti samo človek
    2. b) živali: če si lovec, še ni treba, da bi moril / kuga je morila kokoši; čebele se morijo se koljejo
      // ekspr. uničevati, škodovati čemu: mraz, slana mori rože; plevel mori žito / s praznim besedovanjem sem celo popoldne moril čas nisem nič koristnega delal
  2. 2. slabš. s svojim govorjenjem, zahtevami povzročati občutek neugodja, nejevolje: odšel je v gostilno, da ga doma ne bi morila žena; moril nas je s svojimi vprašanji / žarg., šol. profesor me je celo uro moril spraševal
    // morilo jo je njegovo brezglavo navdušenje / ta pa zna moriti
  3. 3. ekspr. povzročati občutek neugodja, nejevolje sploh: povej, kaj te mori; te reči so me morile; cele mesece ga že mori to vprašanje / hude sanje so jo morile / z oslabljenim pomenom: moril jo je obupen dolgčas zelo ji je bilo dolgčas; volka mori huda lakota zelo je lačen
  4. 4. nar. zahodno gasiti: moriti plamen, žerjavico / moriti apno
    moré zastar.: more in požigaje je tolpa vihrala čez deželo
    morèč -éča -e: sovražnik, moreč po naših pokrajinah; moreč človek; bunker je postal pretesen, moreč; moreče misli, skrbi; prisl.: njen jok je moreče vplival nanj
    morjèn -êna -o: živeli so tam preganjani in morjeni od številnih sovražnikov
SSKJ
nabíjati -am nedov. (í) 
  1. 1. s tolčenjem, udarjanjem spravljati na kaj: čevljar nabija čevelj na kopito; nabijati obroče na sode / sodar že ves dan nabija škafe
    // pritrjevati kam, na kaj, navadno z žeblji: nabijati obešalnike na zid; ves dan že nabija podkvice na čevlje / plezal je počasi, ker je sproti nabijal kline zabijal
    // nabijati žeblje na steno
  2. 2. s tolčenjem, udarjanjem polniti kaj: nabijati kalup s peskom / nabijati vrtine za streljanje
    // polniti orožje z naboji: vojaki so nabijali in streljali; nabijati puško, top / možnarje zna samo on dobro nabijati
  3. 3. s tolčenjem, udarjanjem delati kaj gosto, trdno: nabijati beton, zemljo
    // s tolčenjem, udarjanjem delati kaj iz česa: nabijati ilovnato steno / nabijati tla s tolkači
  4. 4. ekspr. močno streljati: iz oklopnega vlaka so nabijali za njimi; topovi nabijajo že ves dan
  5. 5. ekspr. (zelo) slišno, navadno enakomerno tolči, udarjati: dež nabija na okna, po oknih; nekdo je s pestmi nabijal po vratih / bobni in činele nabijajo že vso noč / slabš. cele dneve nabija po klavirju igra
    // srce mu je od razburjenja nabijalo v prsih močno tolklo, bílo
    // redko tepsti, pretepati: fantje so smeli prestopnike nabijati po mili volji
  6. 6. ekspr. dvigati, višati: nabijati cene; normo jim nabijajo, plač pa ne zvišajo / nabijajo nove in nove davke nalagajo, predpisujejo
  7. 7. elektr. elektriti: nabijati ebonitno palico; tam se delci negativno nabijajo / nabijati baterijo z enosmernim tokom polniti
    ●     nar. zvonovi nabijajo k prazniku zvonijo, pritrkavajo; brezoseb., ekspr. popravljal je strelovod, ko je najbolj nabijalo treskalo; ekspr. ves dan nabijajo tarok igrajo; ekspr. otroci vsako popoldne nabijajo žogo na dvorišču igrajo nogomet; nar. dolenjsko prehladil se je in zdaj nabija cele noči kašlja
SSKJ
nabírati -am nedov. (ī ȋ) 
  1. 1. z rokami dajati, spravljati kam več posameznih stvari: ona je nabirala, on pa odnašal; nabirati jabolka, krompir; nabirati krmo za prašiče / celo popoldne je nabirala eno vrečo
    // s trganjem prihajati do določene količine česa: nabirati češnje; nabirati borovnice z grabljicami, z rokami / nabirati gobe in maline; rada nabira gorsko cvetje / čebele so nabirale med in cvetni prah
  2. 2. prizadevati si biti uspešen
    1. a) v prizadevanju, da pride kam določena količina česa: nabirati darove, denar, prispevke za kaj; nabirali so podpise za protest / nabirati ljudske pesmi, pripovedke zbirati
    2. b) v pridobivanju koga za kako dejanje, dejavnost: nabirati ljudi za prostovoljno akcijo / nabirati nove člane, naročnike
  3. 3. delati gube, navadno drobnejše: nabirati blago, zavese; na drobno nabirati / čelo se mu nabira v gube
    ●     ustnice so se ji nabirale na jok dobivale so take gube, poteze kot pri joku
  4. 4. spravljati, pritrjevati drobne, navadno istovrstne predmete drugega za drugim na kaj, navadno na vrvico, žico: nabirati koralde / nabira gumbe na nitko
    nabírati se prihajati kam, biti kje v določeni količini: denar za to se je nabiral več let; na šipah se je začela nabirati vlaga; ob dežju se v jami nabira voda / v kolenu se mu spet nabira voda; pren., ekspr. v njej se je začela nabirati jeza, nejevolja
    nabírati si ekspr.  dobivati, pridobivati si: nabirati si izkušnje, znanje; vztrajno si nabira nezadostne ocene
SSKJ
natepávati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. ekspr. jesti: sedli so za mizo in začeli natepavati / natepavati koruzni močnik / dan na dan natepavajo kislo zelje in fižol / tako natepava, da manjka že pol hleba; natepavati se s kruhom
  2. 2. ekspr., redko tepsti, pretepati: zakadil se je vanj in ga začel natepavati
    ●     žarg. celo popoldne sva natepavala pingpong igrala
SSKJ
náuk -a [nau̯k] m (á) 
  1. 1. s prilastkom sistem spoznanj o kakem pojavu, predmetu ali na kakem področju: priznati, sprejeti nov nauk; filozofski, naravoslovni, verski nauk; nauk o življenjskih pogojih, ki vplivajo na zdravje / razvojni nauk; nauk o celicah, dednosti, grbih, toploti, valovanju, zvoku; nauk o človeku
    // ta sistem spoznanj, vezan na določeno osebo, na določeno področje: Kopernikov heliocentrični nauk; to je dogmatični nauk cerkve
  2. 2. nav. ekspr. pouk, nasvet: izpolniti, upoštevati nauke staršev; hvaležen mu je za ta nauk / dati komu dober, koristen nauk; deliti nauke vsem ljudem / ravnati se po naukih vzgojiteljev / lepi, zlati nauki / moralni nauk / ta neuspeh naj ti bo nauk za bodočnost
  3. 3. nav. mn., zastar. šola, študij: dokončati nauke / obesiti nauke na kljuko / sprejeti koga v nauk v uk
    ●     nar. iti k nauku popoldanskemu cerkvenemu opravilu; ekspr. za svoje ravnanje je dobil pošten nauk je bil ostro opomnjen, kaznovan; raba peša oznanjevati, širiti, učiti krive nauke kar vsebuje kaj, kar v določenem okolju ni priznano za pravo, pravilno
    ♦     lit. nauk kar izraža, kaže vsebina, konec kakega (umetniškega) dela, da je pri ravnanju, vedenju, mišljenju dobro, koristno upoštevati; rel. krščanski nauk pouk o krščanskih resnicah
SSKJ
nèdeljèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) 
  1. 1. ki ni deljen: posestvo je ostalo nedeljeno / nedeljena zavesa / nedeljeni delovni čas delovni čas samo dopoldne ali popoldne
  2. 2. publ. enoten, soglasen: vsi udeleženci so bili nedeljenega mnenja / s svojimi ilustracijami si je pridobila nedeljene simpatije najmlajših
    ♦     bot. nedeljeni list cel(i) list; šol. nedeljeni pouk pouk istih učencev samo dopoldne ali popoldne
SSKJ
obŕt -i tudi -í ž (ȓ) 
  1. 1. gospodarska dejavnost, ki opravlja storitve in v manjših količinah predeluje, proizvaja: pospeševati obrt; razvoj obrti / domača obrt na tradiciji sloneče obrtno delo kmečkega prebivalstva kot stranska zaposlitev; dodatna ali popoldanska obrt ki jo opravlja zaposleni občan v prostem času; družbena, zasebna obrt; storitvena obrt; umetna obrt s težiščem na umetniškem oblikovanju posameznih predmetov
    // s prilastkom področje v taki dejavnosti: kovaška, mlinarska, slaščičarska obrt
  2. 2. opravljanje storitev in predelovanje, proizvajanje v manjših količinah: izučiti se obrti; dobro obvladati mizarsko obrt; opustiti obrt
    // ekspr. opravljanje določenega dela sploh, zlasti na umetniškem, znanstvenem področju: ta režiser (dobro) obvlada svojo obrt; pisateljska obrt
  3. 3. pravica do opravljanja take dejavnosti: imeti obrt; vzeli so mu obrt / odjaviti obrt
SSKJ
obsedéti -ím dov. (ẹ́ í) ostati v sedečem položaju: pri pozdravljanju je kar obsedel; ni se ulegel, obsedel je na robu postelje; obsedel je kot kip, kot pribit / vrabček je priletel in obsedel na veji
// nav. ekspr. ostati sploh: ob nedeljah popoldne je obsedela doma; v gostilni so obsedeli do pozne ure
● ekspr. njegove hčere so obsedele ostale samske; žarg., šol. v četrtem razredu je obsedel ga ni uspešno končal; obsedel je med dvema stoloma hotel je dvoje stvari hkrati, pa ni dosegel nobene
SSKJ
obšivávati -am nedov. (ȃ) obšivati: vse popoldne je obšivavala
SSKJ
oddájati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. delati, da prehaja kaj k drugemu: ključe oddajajo vratarju; oddajati pošiljke naslovnikom / redko oddajati v najem dajati
    // delati, da prehaja kaj drugemu v uporabo: oddajati sobe turistom
  2. 2. delati, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: oddajati kisik pri segrevanju / oddajati vlago izločati
    // oddajati mleko zadrugi prodajati
  3. 3. delovati kot izvor tega, kar prehaja, potuje v okolico: naprava oddaja ozek curek svetlobe / oddajati toploto; oddajati neprijeten vonj širiti
  4. 4. z radijskimi, televizijskimi oddajnimi napravami posredovati program, sporočila: radijska postaja je prenehala oddajati; televizija oddaja v popoldanskih urah / oddajati glasbo, poročila
    // ptt z Morzejevimi ali analognimi znaki posredovati na daljavo: oddajati klic na pomoč; oddajati sporočilo / oddajati Morzejeve znake spreminjati jih v analogne električne, svetlobne, zvočne signale za posredovanje sporočila na daljavo
    ♦     fiz. oddajati elektrone, elektromagnetne valove; rad. oddajati spreminjati z radijskimi, televizijskimi napravami zvok, sliko v električne signale in jih z elektromagnetnimi valovi prenašati na daljavo
SSKJ
oddíh -a m (ȋ) 
  1. 1. vdih ali izdih med kakim dejanjem, zlasti hojo, pitjem, govorjenjem: piti brez oddiha
  2. 2. kratka prekinitev dela, gibanja zaradi umiritve dihanja: kratek oddih med delom / minuta oddiha
    // navadno daljša prekinitev kake dejavnosti zaradi duševne ali telesne sprostitve: želeti si oddiha; potrebovati oddih; prekratek, prijeten oddih / nedeljski, popoldanski oddih
    // knjiž. letni dopust: preživeti oddih na morju; na oddih hodijo v gore / letni oddih
    ●     redko ta misel mu ne da oddiha miru; star. brez oddiha ga preganjajo neprenehoma; brati za oddih za razvedrilo; dom oddiha počitniški dom
    ♦     šport. aktivni oddih med katerim se človek za razvedrilo ukvarja s kako dejavnostjo
SNB
odmetálec -lca m (ȃ)
naprava za odmetavanje, zlasti snega: Včeraj pozno popoldne je strojnik s snežnim odmetalcem skidal zbiti sneg plazu E (↑)odmétati
SNB
omízjeSSKJ -a s (ȋ)
uradno srečanje, na katerem udeleženci izmenjujejo mnenja, stališča: delovno omizje; pogajalsko omizje; udeleženec omizja; V petek bo prvo herbersteinsko književniško omizje na temo Slovenska poezija zadnjega desetletja, drugo omizje o prozi pa bo popoldan E iz o(b) mízi
SSKJ
opravílo -a s (í) 
  1. 1. kar kdo opravlja, dela: to opravilo ga veseli; zmotiti koga pri važnem opravilu; odgovorno, težko opravilo; tudi njihovo opravilo je častno / nabiranje jagod je prijetno opravilo / mn.: drobna opravila; pomladanska opravila v vinogradu / mn.: domača opravila; biti spreten za mehanična opravila
  2. 2. rel. verski obred, zlasti maša: opravilo je končano in ljudje se razhajajo; prihajati k opravilu; slovesno opravilo / popoldansko opravilo / v tej cerkvi je le redkokdaj opravilo
  3. 3. nav. mn., star. opravek: opravila so ga zadržala; nujna opravila / iti po svojih opravilih / službena opravila
  4. 4. nav. mn., knjiž., s prilastkom delovanje, funkcija: na ta telesna opravila človek ne more neposredno vplivati; življenjska opravila v organizmu so prenehala; opravila možganov
  5. 5. knjiž., redko glagolnik od opraviti: opravilo naloge
    ●     star. njeno edino opravilo je bilo varovanje otrok naloga, dolžnost; star. spoznal je, da ima opravila s čudnim človekom opravka; star. imam mnogo opravila dela; star. napadalec je mislil, da bo imel z menoj lahko opravilo da me bo lahko premagal; star. s tem si mi naložil težko opravilo nalogo
SSKJ
ordinírati -am nedov. (ȋ) 
  1. 1. pregledovati bolnike in določati način zdravljenja: ordinira vsako popoldne; ordinira tudi doma
    // dov. in nedov., žarg. predpisati zdravila, zdravljenje: ordinirati antibiotike, kopeli
  2. 2. dov. in nedov., rel. podeliti kleriški red: škof je ordiniral dvajset diakonov / ordinirali so ga v mariborski stolnici posvetili
    ordiníran -a -o: biti ordiniran; ordinirano zdravilo
SSKJ
ostájati -am nedov. (ā) 
  1. 1. še naprej biti, se nahajati na določenem prostoru, v določenem kraju: drugi so zgodaj odhajali, on pa je ostajal / ob večerih ostaja doma; po cele popoldneve ostaja pri njih / mladina ne ostaja rada na kmetih / zaradi dobre postrežbe so gostje ostajali po več dni
  2. 2. s prislovnim določilom večkrat biti puščen kje, večkrat ne biti (po)spravljen z določenega mesta: posoda je ostajala na mizi; avtomobil je ostajal pred hišo / žito je ostajalo na polju
  3. 3. s prislovnim določilom še naprej biti, se nahajati v določenem položaju: ostajati na koncu vrste; zmeraj je ostajal v njeni bližini
    // nav. ekspr. prihajati glede na premikajočega se v določen položaj: gore so ostajale v daljavi; za njimi je ostajala domača vas / brat je ostajal za njim zaostajal
  4. 4. (večkrat) biti še
    1. a) neporabljen, nerazdeljen: ostaja mu dovolj časa za šport
    2. b) neopravljen, nenarejen: gospodinjska dela ji ostajajo
    3. c) nav. ekspr. edino mogoč, primeren: ostaja le še vdaja, za boj mu manjka moči; ne ostaja mu drugega, kot da ga sprejme v hišo
      // presegati potrebno mero, količino: hrane dobi toliko, da ostaja
  5. 5. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža, da lastnost ali stanje osebka
    1. a) še naprej obstaja: le težko je ostajala budna; kako se je to zgodilo, ostaja skrivnost / sodobniki so ostajali ravnodušni do teh vprašanj ta vprašanja jih niso vznemirjala
      // ostajati pokonci / ostajati brez kruha; ostajati v ležečem položaju; publ. ostajati v mejah možnosti
    2. b) začenja nastopati: spoznal je, da ostaja v svojih prizadevanjih sam
      ●       izkupiček od živine je ostajal njemu ga je dobival on; publ. pogovori so ostajali pri likovnih temah pogovarjali so se (samo) o njih; ekspr. dosledno ostaja pri svoji trditvi vztraja; v učenju ni hotela ostajati za drugimi zaostajati, biti slabša; preg. kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja kdor je delaven, prizadeven, dobro živi
SSKJ
paradírati -am nedov. (ȋ) 
  1. 1. hoditi v paradi: skupina vojakov je paradirala mimo tribune; paradirali so tudi gasilci
    // ekspr. hoditi, sprehajati se: vsako popoldne paradira po ulici; večkrat paradira pod njenim oknom
  2. 2. ekspr. postavljati se, ponašati se: še vedno paradira z uro in verižico / paradirati z demokratskimi frazami
SSKJ
pedál -a m, v pomenu priprava pri kolesu, biciklu mn. stil. pedála s (ȃ) 
  1. 1. del priprave, stroja
    1. a) s katerim se ta z nogo goni, poganja: pritiskati na pedal; pedal za kovaški meh; pedal pri šivalnem stroju
    2. b) s katerim se ob pritiskanju z nogo kaj premika: pedali v avtomobilu / pedal za plin, zavoro / posoda za odpadke na pedal
      // taka priprava ob verižnem zobniku pri kolesu, biciklu: pedal se je odlomil; pedali imajo refleksno steklo / moped s pedali
  2. 2. muz. vzvod pri nekaterih glasbilih za podaljšanje, utišanje zvoka ali za intonacijo, ki se uravnava z nogo: pritisniti, spustiti pedal / desni, levi pedal pri klavirju
    // nožna klaviatura pri orglah: pedal in manual
    ●     ekspr. cele popoldneve poganja, vrti pedale se vozi s kolesom; žarg. naslonil se je na sedež in pritisnil na pedal za plin začel hitro voziti
SNB
pénovec -vca m, člov. (ẹ̑)
član mednarodnega združenja književnikov: mednarodni shod penovcev; Včerajšnje popoldne so penovci preživeli v Ljubljani, kjer je bil literarni večer irsko-škotskega pisatelja E po imenu združenja agl. PEN International iz kratice PEN za p(oets,) e(ssayists,) n(ovelists) 'pesniki, esejisti, pisatelji'
Število zadetkov: 197