Razlaga v etimološkem slovarju za besedo kaj je na del mojega vprašanja glede vseh teh različnih oblik iste vprašalnice že odgovorila, še vedno pa se mi poraja vprašanje, od kod pogovorni vprašalnici kva in kuga. Je res kaj na tem, da so kva k nam prinesli Francozi (quoi?), ali se je tisti v vrinil v besedo kot del naravnega razvoja jezika? In kuga, ki skorajda nima nobene podobnosti z ostalimi oblikami?
Zadetki iskanja
Jezikovna
Kaj, ka, kva – kuga?
Jezikovna
Kaj je bolje: »blog« ali »spletnik«?
Zanima me glede besede blog ali spletnik. Katera je v našem prostoru bolj v uporabi oziroma bolj pravilna?
Jezikovna
Kaj pomeni, če nekdo »dela agadir«?
Vprašanje
Glede na to da so bili naši predniki v preteklosti veliko časa pod nemško govorečo vladavino, pri večini neslovenskih besed takoj pomislim, da so nemškega izvora, kar preverim v nemškem slovarju in s tem se moji sumi potrdijo. Toda pri besedi agadir se je zapletlo, tako da sem že razmišljal, če ni beseda francoskega izvora, morda je celo narečna? V Savinjski dolini pravimo, da nekdo dela agadir, če dela nered. Prosim vas za pojasnilo, od kod izvira beseda in kaj res pomeni.
Jezikovna
Kaj pomeni izraz »operativa« in kako ga uporabljamo?
V nekem članku sem zasledil uporabo besede OPERATIVA, ki naj bi pomenil 'operacijsko dejavnost v bolnišnicah'.
Prosim za mnenje, ali to drži. Če ni tako, kakšen pa je pravilen slovenski izraz, ki povsem določno opiše različne zdravniške posege, ki jim pravimo operacija?
Jezikovna
Kaj sploh je prilastek in ali je ta kategorija sploh obstoječa?
Slovenski pravopis v 26. točki Raba velikih in malih črk zapoveduje, da se v slovenskem knjižnem jeziku vsa lastna imena pišejo z veliko začetnico, vendar v 39. točki pravi:
Lastna imena lahko postanejo občna: štefan (steklenica), ford (avto), morava (cigareta), jera (jokavec). (Pravopis 2001: 10)
V 131. točki se prav tako naveže na občna imena in pravi:
[Z malo začetnico pišemo] občne besede [imena] iz osebnih imen (rojstnih, krstnih) ali priimkov, kadar zaznamujejo vrsto pojavov: jurček (goba), jur (tisočak), štefan (steklenica), (bodeča) neža, (mila) jera, jude (izdajalec), silvester (silvestrovanje, zadnji večer v letu); volt, ford, tesla, rentgen, bazedov (bolezen). (Pravopis 2001: 18)
Nekako enako pravi tudi v 147. točki:
[Z malo začetnico pišemo vrstna poimenovanja] industrijskih izdelkov ipd., nastala iz imen podjetij in trgovskih znamk, kadar se ne uporabljajo kot imenovalni prilastki: Pišem z olivetijem (s pisalnim strojem Olivetti). – Fotografiram s kodakom. – Vozim se s fordom. – Zobe si umivam s kalodontom. Komarje uničujem s pipsom. (Pravopis 2001: 20)
Vsebina 39. in 131. točke se sklada s splošno rabo slovenskega jezika, vendar pa to ne velja za vsebino točke 147 oz. je z splošno rabo celo v nasprotju. Upoštevaje slednjo namreč prav tako avtomobil znamke Mercedes postane oropan svojega lastnega imena in postane občno ime, mercedes, enako kot jurček, jur, silvester, tesla, rentgen, volt ipd. Lastna imena lahko preidejo v občno rabo le takrat, ko istočasno v mentalnem besednjaku govorca jezika pridobijo značilnosti občnega. Tako imajo imena jurček, rentgen ali volt danes že značilnosti občne rabe, saj na primer z uporabo besede rentgen ne mislimo več na Wilhelma Röntgena ali specifično napravo, ki jo je izumil, temveč tehniko, ki je po njem dobila svoje ime, prav tako kakor z metafiziko mislimo na filozofsko disciplino, ne pa Aristotelovo Metafiziko. Tudi izraz adidaska danes ne pomeni več le obuvala znamke Adidas, ampak zaradi svojega novega privzetega občnega pomena preprosto pomeni športno obuvalo. Enako velja za občno ime kalodont, ki ne pomeni več imena nekdaj poznane avtrijske zobne paste Kalodont, temveč preprosto pomeni zobno pasto samo. Takšnih občnih imen je še mnogo, a vas moram razočarati, da Kodak ali Ford na žalost še nista eni izmed njih. Prav noben govorec slovenskega knjižnega jezika ne bo v zagovor svojemu fotoaparatu uporabil imena kodak, temveč bo vselej govoril o fotoaparatu, razen kadar bo šlo izključno za fotoaparat znamke Kodak, ki pa s tem takoj pridobi status lastnega imena in se mora pri tem pisati z veliko začetnico. Tudi ko bomo uporabili besedo ford, ne bomo s tem preprosto mislili na avtomobil, temveč prav specifični avtomobil znamke Ford, zaradi česar ga bomo pisali z veliko začetnico. Stavek Andreja se je odpeljala s svojim novim lexusom. je na žalost nepravilen, saj lexus nima prav nobenih značilnosti občnega, ampak vselej pomeni le avtomobil znamke Lexus. Predvidevam, da boste tukaj iz rokava potegnili argument splošnosti in specifičnosti, kjer naj bi katerikoli avto znamke Lexus lahko imenovali leksus, in ga s tem pisali z malo začetnico, medtem ko lahko z veliko začetnico ime pišemo le takrat, ko resnično mislimo le podjetje samo. A naj vam povem, da tudi ta argument ne vzdrži preizkušnje splošne rabe. Tudi če že gre za nedoločen avto znamke Lexus, je tudi ta še vedno Lexus. Velika začetnica je nujna. Pika.
Kar pa me poleg tega najbolj skrbi, pa je kategorija imenovalni prilastek, ki kaže splošno nedodelanost slovenske slovnice kot vede in predmeta. Prilastek (atribut) kot nesamostojna slovnična enota, ki kot del stavčnega člena natančneje opisuje jedro, na katerega se nanaša, lahko stojijo pred (levi) ali za (desni) jedrom. Če torej govorimo o prilastku kot skladenjski (sintaktični) slovnični enoti, potem ta kategorija nima prav nobene posebne funkcije in je nesmiselna, ker je le del pomenske enote, ki se imenuje fraza. Avto Lexus je odpeljal proti domu in V Franciji narejeni Lexus je odpeljal proti domu sta stavka, ki v skladenjski strukturi nista različna. Iz tega sklepajoč prilastek kot tak ni skladenjska enota. Če pa govorimo o prilastku kot oblikoslovni (morfološki) enoti, pa se ta vede le kot pridevnik oz. pridevniško določilo, zaradi česar prav tako ne more biti morfološka enota. Kakšna je torej potemtakem razlika med slovničnima enotama določilo in prilastek? V čem sploh potreba po rabi namišljene kategorije prilastek in še bolj absurdni kategoriji imenovalni prilastek? Tukaj vas vprašam, kako bi sploh lahko lastno ime nastopalo kot imenovalni prilastek in kaj bi v takšnem primeru opisovalo oz. določalo? Prosim, da navedete tudi ustrezne nedvoumne primere.
Jezikovna
Kako je bolje: »kvartet kitar« ali »kitarski kvartet«?
Želela bi vprašati, če je pravilen zapis kvartet kitar ali kitarski kvartet.
Jezikovna
Kako je prav: »masterski« ali »mastrski študij«?
Ali v slovenščini uporabljamo pridevnik mast(e)rski? V SSKJ je naveden samo samostalnik master, zgled pa: Na fakulteti so uvedli dvoletni master.
Ali se v pridevniku mast(e)rskie ohrani ali izpade? Hvala za odgovore.
Jezikovna
Kako je prav: »park Tivoli« ali »Park Tivoli«?
V konteksu pisano PARK TIVOLI, se piše park z malo začetnico ali se motim? Npr. Otroci so šli na sprehod v park Tivoli.
Jezikovna
Kako pisati ime »Merku« — s krativcem (Merkù) ali brez njega?
V magistrski nalogi na muzikologiji hčerka piše o Merkuju. Razen v prvem sklonu -- pišemo z naglasom priimek Merku?
Jezikovna
Kako pisati imena meja (»rapalska meja«)?
Zanima me, kako zapisujemo rapalsko mejo. Z malo ali veliko začetnico? Razumem, da pišemo Rapalsko pogodbo z veliko, saj gre za ime pogodbe. Vendarle pa predvidevam, da se rapalsko mejo zapisuje z malo začetnico. Je res tako?
Jezikovna
Kako pisati »Vzhodno partnerstvo«?
Vljudno prosim za nasvet, ali je pravilnejše vzhodno partnerstvo ali Vzhodno partnerstvo.
Raba niha: malo začetnico npr. uporabljajo institucije EU, časopisi, STA, velika začetnica pa je uporabljena na spletnih straneh slovenske vlade.
To partnerstvo je sicer uradno največkrat opisano kot »pobuda« (za tesnejše sodelovanje med EU in njenimi šestimi vzhodnimi sosedami), vendar menim, da gre v resnici za stvarno lastno ime, tj. ime meddržavne zveze (ustanovljeno 9. maja 2009 z izjavo, na angl. strani Wikipedia označeno kot »medvladna organizacija«, pogosta besedna zveza je npr. vrh v/Vzhodnega partnerstva/države v/Vzhodnega partnerstva). To je tudi edino poimenovanje (ni poljudno, nadomestno ali skrajšano, za katerega pravopis predvideva, da se piše z malo začetnico), zato se mi zdi ustreznejše pisanje z veliko začetnico.
Kakšno je vaše mnenje?
Jezikovna
Kako pišemo ime »Blejski vintgar«?
Zanima me, kako se pravilno zapiše Blejski vintgar (Blejski vintgar ali Blejski Vintgar ali je pravilno samo poimenovanje Vintgar).
Jezikovna
Jezikovna
Kako pišemo imensko zvezo »stara Ljubljana«?
Zanima me, kako pišemo imena delov mesta (ali kako bi to poimenovali), konkretno Stara/staraLjubljana. Vsaj v starih pravilih je ta primer zapisan z malo začetnico, a v današnji rabi je opaziti skoraj izključno veliko začetnico. Kateri način je torej pravilen?
Jezikovna
Kako pišemo »živilskopredelovalen«?
Ali pišemo živilsko-predelovalna z vezajem ali brez? Verjetno enak zapis tudi za živilsko-prehranska?
Jezikovna
Kako pravilno zapisati »Triglavska sedmera jezera«?
Kako pravilno zapisati: Sedmera jezera oz. t/Triglavska S/sedmera jezera?
Jezikovna
Jezikovna
Kako se sklanja samostalnik »korenje«?
Zanima me, kako se sklanja beseda korenje.
Želim namreč napisati v receptu, da uporabimo 2 korenja, pa ne vem, ali je prav 2 korenja, 2 korenji, ali 2 korena ...
Jezikovna
Jezikovna
Kako sklanjamo samostalnik »avstralopitek«
Zakaj samostalnika avstralopitek ni možno sklanjati avstralopitek – avstralopitka? S svojim znanjem bi ocenila, da gre pri zadnjem soglasniku za polglasnik, ki navadno pri sklanjanju izpade. Pa tudi glede na Odzadnji slovar slovenskega jezika je to skoraj edina beseda, ki se konča na -tek in ne -ték, ki se sklanja na tak način.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- ...
- 13
- Naslednja »
Število zadetkov: 251
Dostopnost