Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
zráven1 [və] mestov. prostor. prisl. (ȃ)
1. Pošta je v centru, tik ~ je veleblagovnica; Prišla je skupina fantov, tudi vaš sin je ~; Kupil je smuči in vse, kar spada ~; knj. pog. To je moja družba, pridi še ti ~ pridruži se
2. Tega ni plačal, to je dobil ~; v vezniški rabi Nima vztrajnosti, ~ pa ne zna izrabiti časa
1. Pošta je v centru, tik ~ je veleblagovnica; Prišla je skupina fantov, tudi vaš sin je ~; Kupil je smuči in vse, kar spada ~; knj. pog. To je moja družba, pridi še ti ~ pridruži se
2. Tega ni plačal, to je dobil ~; v vezniški rabi Nima vztrajnosti, ~ pa ne zna izrabiti časa
Pravopis
držáti -ím nedov. dŕži -íte, -èč -éča, dŕžal -ála, dŕžat, držán -a; držánje; (dŕžat) (á í)
1. koga/kaj
a) ~ kozarec; ~ nasprotnika kakor v kleščah
b) Balkon ~ita dva stebra; ~ otroka v naročju; ~ roke na hrbtu
c) ~ blago v skladišču; ~ osumljenca na policiji; ~ načrt v tajnosti
č) ~ besedo, obljubo; knj. pog.: Krč me ~i; Ni mogel ~ nejevolje zadrževati, tajiti; žarg. ~ poleg ovc tudi koze imeti, gojiti; trg. žarg. Tega ne ~imo nimamo, ne prodajamo; neknj. pog.: ~ govor imeti govor; ~ predavanje predavati, imeti predavanje; ~ stražo stražiti; držati koga za kaj ~ otroka za roko; poud. ~ koga za besedo |zahtevati, da izpolni obljubo|; držati komu kaj ~ delavcu lestev; olepš. Kmalu mu bodo držali svečo |bo umrl|; neobč. ~ ogledalo svojemu času |prikazovati življenje določene dobe|; neknj. pog. držati na koga/kaj ~ ~ čast, nase dati; držati za kaj ~ ~ kljuko, vrv; knj. pog. držati z/s kom ~ z bogatimi, z močnejšimi; ~ s sinom proti očetu
2.
a) Drevje je polno, da komaj ~i; Predpis ne ~i več |ni veljaven|; To ~i kot pribito; knj. pog. Vreme bo jutri še držalo |bo še lepo|
b) Pot ~i navzgor |vodi|; Posoda ~i tri litre |ima prostornino|; brezos., knj. pog. držati koga ~i me, da bi ga oklofutal
držáti se -ím se (á í)
1. koga/česa ~ ~ glavne ceste; ~ ~ diete; Čevljev se ~i blato; Hiša se ~i trgovine |dotika|; Smola se ga ~i |nima sreče|; knj. pog. ~ ~ na koga |biti užaljen zaradi koga|; držati se za kaj ~ ~ ~ kljuko; Dŕži se, da ne padeš
2. čemerno, jezno se držati; ~ ~ na jok |hoteti jokati|; Megla se ~i v dolini tri dni |je, traja|; knj. pog.: V zaporu se je dobro držal vedel, zadržal; Za svoja leta se odlično ~i |je nadpovprečno čil, zdrav|; Vreme se bo še držalo |bo še lepo|; neknj. pog. nazaj se držati pri delu |biti len|
1. koga/kaj
a) ~ kozarec; ~ nasprotnika kakor v kleščah
b) Balkon ~ita dva stebra; ~ otroka v naročju; ~ roke na hrbtu
c) ~ blago v skladišču; ~ osumljenca na policiji; ~ načrt v tajnosti
č) ~ besedo, obljubo; knj. pog.: Krč me ~i; Ni mogel ~ nejevolje zadrževati, tajiti; žarg. ~ poleg ovc tudi koze imeti, gojiti; trg. žarg. Tega ne ~imo nimamo, ne prodajamo; neknj. pog.: ~ govor imeti govor; ~ predavanje predavati, imeti predavanje; ~ stražo stražiti; držati koga za kaj ~ otroka za roko; poud. ~ koga za besedo |zahtevati, da izpolni obljubo|; držati komu kaj ~ delavcu lestev; olepš. Kmalu mu bodo držali svečo |bo umrl|; neobč. ~ ogledalo svojemu času |prikazovati življenje določene dobe|; neknj. pog. držati na koga/kaj ~ ~ čast, nase dati; držati za kaj ~ ~ kljuko, vrv; knj. pog. držati z/s kom ~ z bogatimi, z močnejšimi; ~ s sinom proti očetu
2.
a) Drevje je polno, da komaj ~i; Predpis ne ~i več |ni veljaven|; To ~i kot pribito; knj. pog. Vreme bo jutri še držalo |bo še lepo|
b) Pot ~i navzgor |vodi|; Posoda ~i tri litre |ima prostornino|; brezos., knj. pog. držati koga ~i me, da bi ga oklofutal
držáti se -ím se (á í)
1. koga/česa ~ ~ glavne ceste; ~ ~ diete; Čevljev se ~i blato; Hiša se ~i trgovine |dotika|; Smola se ga ~i |nima sreče|; knj. pog. ~ ~ na koga |biti užaljen zaradi koga|; držati se za kaj ~ ~ ~ kljuko; Dŕži se, da ne padeš
2. čemerno, jezno se držati; ~ ~ na jok |hoteti jokati|; Megla se ~i v dolini tri dni |je, traja|; knj. pog.: V zaporu se je dobro držal vedel, zadržal; Za svoja leta se odlično ~i |je nadpovprečno čil, zdrav|; Vreme se bo še držalo |bo še lepo|; neknj. pog. nazaj se držati pri delu |biti len|
Pravopis
málo4 mer. prisl. (á)
1. biti ~ pomemben, vreden; ~ govoriti, veljati; biti že ~ črviv; priti ~ prej; ~ bolj se potrudi; olepš. ~ hvaležna naloga |nehvaležna|
2. poud., v nikalnih stavkih |prav nič|: Še ~ ji ni podoben; To me niti ~ ne zanima; Tudi ~ ga ne mara; Pisem ni bilo ~ |je bilo precej|
málo po málo mer. prisl. zv. (á á) ~ ~ ~ sneži
málo po málem mer. prisl. zv. (á á) ~ ~ ~ srkati kavo
1. biti ~ pomemben, vreden; ~ govoriti, veljati; biti že ~ črviv; priti ~ prej; ~ bolj se potrudi; olepš. ~ hvaležna naloga |nehvaležna|
2. poud., v nikalnih stavkih |prav nič|: Še ~ ji ni podoben; To me niti ~ ne zanima; Tudi ~ ga ne mara; Pisem ni bilo ~ |je bilo precej|
málo po málo mer. prisl. zv. (á á) ~ ~ ~ sneži
málo po málem mer. prisl. zv. (á á) ~ ~ ~ srkati kavo
Pravopis
uveljáviti -im dov. uveljávljen -a; uveljávljenje (á ȃ) koga/kaj To odkritje ga je uveljavilo v svetu; ~ svoje mnenje
uveljáviti se -im se (á ȃ) Novi izrazi so se že uveljavili; ~ ~ v družbi
uveljáviti se -im se (á ȃ) Novi izrazi so se že uveljavili; ~ ~ v družbi
Pravopis
zastáviti2 -im dov. zastávljen -a; zastávljenje (á ȃ) kaj ~ zlatnino; zastaviti kaj za koga/kaj ~ vse svoje zmožnosti za uresničitev naloge; poud.: ~ besedo za prijatelja |zavzeti se, jamčiti|; ~ svoje življenje |tvegati|; zastaviti komu kaj ~ upniku travnik
zastáviti se -im se (á ȃ) neobč. zavzeti se, potruditi se: za koga/kaj Ves se je zastavil za to stvar
zastáviti se -im se (á ȃ) neobč. zavzeti se, potruditi se: za koga/kaj Ves se je zastavil za to stvar
Pravopis
mečkáti -ám [mə tudi me] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; mečkánje; (-àt) (á ȃ) kaj ~ krompir; ~ obleko; slabš.: ~ psička po rokah |pestovati|; Vsi so že končali, ti pa ~aš |počasi delaš|; Odloči se, ne mečkaj |ne obotavljaj se, ne omahuj|
mečkáti se -ám se [mə tudi me] (á ȃ) To blago se ~a; šalj. Nekaj sta se mečkala |ljubkovala|
mečkáti se -ám se [mə tudi me] (á ȃ) To blago se ~a; šalj. Nekaj sta se mečkala |ljubkovala|
Pravopis
méšati tudi mešáti -am nedov. méšaj -te tudi -ájte, -ajóč, -áje; méšal -ála, méšat, méšan -a; méšanje in mešánje; (méšat) (ẹ́/á ẹ́) kaj ~ barve; ~ polento; rad. ~ slike, zvoke |združevati, sestavljati jih v skladno celoto|; ~ vino z vodo; poud. mešati koga ~ ljudi s svojimi nazori; poud. mešati koga v kaj ~ brata v spor
méšati se tudi mešáti se -am se (ẹ́/á ẹ́) V njegovem glasu se ~ata ganjenost in navdušenje; Olje se ne ~a z vodo; Radijske postaje se ~ajo; poud. mešati se v kaj ~ajo ~ ~ njegove pristojnosti; poud., s smiselnim osebkom mešati se komu Od dela, skrbi se mi ~a |sem zmeden|; Kaj se ti ~a, da to govoriš |Zakaj govoriš tako neumno|
méšati se tudi mešáti se -am se (ẹ́/á ẹ́) V njegovem glasu se ~ata ganjenost in navdušenje; Olje se ne ~a z vodo; Radijske postaje se ~ajo; poud. mešati se v kaj ~ajo ~ ~ njegove pristojnosti; poud., s smiselnim osebkom mešati se komu Od dela, skrbi se mi ~a |sem zmeden|; Kaj se ti ~a, da to govoriš |Zakaj govoriš tako neumno|
Pravopis
ostájati -am nedov. -ajóč, -áje; ostájanje (á; ȃ)
1. |ne prenehati biti, se nahajati|: ~ ob večerih doma; ~ pri kom čez noč; ~ pri učenju za drugimi zaostajati; Lepo vreme ~a |ne preneha biti, obstajati|; poud. ~ pri svoji trditvi |vztrajati|; ostajati komu Hrana jim ~a; izkupiček ~a njemu
2. pomožniški pomen ~a poštenjak; To ~a skrivnost; ~ buden; ~ brez kruha
1. |ne prenehati biti, se nahajati|: ~ ob večerih doma; ~ pri kom čez noč; ~ pri učenju za drugimi zaostajati; Lepo vreme ~a |ne preneha biti, obstajati|; poud. ~ pri svoji trditvi |vztrajati|; ostajati komu Hrana jim ~a; izkupiček ~a njemu
2. pomožniški pomen ~a poštenjak; To ~a skrivnost; ~ buden; ~ brez kruha
Pravopis
predstávljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; predstávljanje (á) koga/kaj komu/čemu ~ svoje prijatelje staršem; Slika ~a štiri letne čase; publ.: Vsaka od teh knjig ~a celoto je celota; To ~a velik problem za gospodarstvo je, pomeni
predstávljati se -am se (á) komu/čemu ~ ~ profesorju
predstávljati si -am si (á) koga/kaj ~ ~ različne predmete
predstávljati se -am se (á) komu/čemu ~ ~ profesorju
predstávljati si -am si (á) koga/kaj ~ ~ različne predmete
Pravopis
cíljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; cíljanje (í) v kaj ~ ~ tarčo; ciljati na koga/kaj z/s čim Na koga ~aš s to pripombo → meriš, namiguješ; Na to službo ~a več ljudi → meri, jo pričakuje
Pravopis
jêzik -íka m (é í)
1. dati tableto na ~; ugrizniti se v ~; ~ pri čevlju; poud. ognjeni ~i |plameni|; snov. ~ v omaki
2. poud.: Od strahu ji je otrpnil ~ |Ni mogla govoriti|; Kaj nimaš ~a |ne znaš govoriti|; govoriti s predrznim ~om |predrzno|; krotiti, paziti na svoj ~ |paziti na to, kar se govori|; člov., knj. pog. bati se ~ov opravljivcev, obrekovalcev; zmer. Tiho bodi, ~ grdi |opravljivec|
3. govoriti kak ~; računalniški ~; ~ izobražencev; publ.: prevesti zgodbo v filmski ~; najti skupni ~ sporazumeti se
1. dati tableto na ~; ugrizniti se v ~; ~ pri čevlju; poud. ognjeni ~i |plameni|; snov. ~ v omaki
2. poud.: Od strahu ji je otrpnil ~ |Ni mogla govoriti|; Kaj nimaš ~a |ne znaš govoriti|; govoriti s predrznim ~om |predrzno|; krotiti, paziti na svoj ~ |paziti na to, kar se govori|; člov., knj. pog. bati se ~ov opravljivcev, obrekovalcev; zmer. Tiho bodi, ~ grdi |opravljivec|
3. govoriti kak ~; računalniški ~; ~ izobražencev; publ.: prevesti zgodbo v filmski ~; najti skupni ~ sporazumeti se
Pravopis
naslédnji -a -e (ẹ̑) ~ sestanek; predlagati ~ dnevni red ta, tak(le)
naslédnji -ega m, člov. (ẹ̑) poklicati ~ega
naslédnje -ega s, pojm. (ẹ̑) predlagati ~e to, tole
naslédnji -ega m, člov. (ẹ̑) poklicati ~ega
naslédnje -ega s, pojm. (ẹ̑) predlagati ~e to, tole
Pravopis
šmír -a m, snov. (ȋ) neknj. ljud.: kolomaz; To ni nič posebnega, to je navaden ~ je nepomembno, ničvredno
Pravopis
Pravopis
Pravopis
imenován -a -o (á) Peter, ~ Skala
imenováni -a -o (á) publ. Iz ~ega kraja je prišlo sto ljudi iz tega, tistega; mat. ~o število; To je bilo opravljeno po tako ~em, ●takoimenovanem hitrem postopku
imenováni -ega m, člov. (á) ~ je hitro vstal
imenováni -a -o (á) publ. Iz ~ega kraja je prišlo sto ljudi iz tega, tistega; mat. ~o število; To je bilo opravljeno po tako ~em, ●takoimenovanem hitrem postopku
imenováni -ega m, člov. (á) ~ je hitro vstal
Pravopis
kriminálen -lna -o; bolj ~ (ȃ) To njegovo dejanje je ~o; poud. ~ nastop |zelo slab, nesprejemljiv|
kriminálni -a -o (ȃ) ~ roman; ~a policija kriminalistična policija
kriminálnost -i ž, pojm. (ȃ)
kriminálni -a -o (ȃ) ~ roman; ~a policija kriminalistična policija
kriminálnost -i ž, pojm. (ȃ)
Pravopis
Pravopis
nòv nôva -o tudi nòv nôva -ó; -êjši -a -e (ȍ ó ó; ȍ ó ọ̑; ȇ) ~ avtomobil; ~o vino; poud.: začeti ~o življenje |drugačno, ustreznejše|; To pero je še ~o |nerabljeno|; biti ~ od nog do glave |oblečen v nova oblačila|
nôvi -a -o tudi -ó (ó) ~ krompir; jezikosl. ~ akut, cirkumfleks; publ. ~ svet Amerika; poud. On je ~ Cankar |tak kot pravi|; praznovati ~o leto
novêjši -a -e (ȇ) obdobje ~e zgodovine
nàjnovêjši -a -e tudi nájnovêjši -a -e (ȁȇ; ȃȇ) ~a slovenska književnost
nôvi -ega m, člov. (ó) žarg. predstaviti se ~emu novemu šefu
nôva -e ž, rod. mn. -ih (ó) knj. pog. zapeti več ~ih novih pesmi
nôvo -ega s, pojm. (ó) boj med starim in ~im
na nôvo nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ izvoljen; začeti ~ ~ znova
po nôvem nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ kaj narediti
novóst -i ž, pojm. (ọ̑) ~ metode; števn. knjižne ~i; ~i v proizvodnji
nôvi -a -o tudi -ó (ó) ~ krompir; jezikosl. ~ akut, cirkumfleks; publ. ~ svet Amerika; poud. On je ~ Cankar |tak kot pravi|; praznovati ~o leto
novêjši -a -e (ȇ) obdobje ~e zgodovine
nàjnovêjši -a -e tudi nájnovêjši -a -e (ȁȇ; ȃȇ) ~a slovenska književnost
nôvi -ega m, člov. (ó) žarg. predstaviti se ~emu novemu šefu
nôva -e ž, rod. mn. -ih (ó) knj. pog. zapeti več ~ih novih pesmi
nôvo -ega s, pojm. (ó) boj med starim in ~im
na nôvo nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ izvoljen; začeti ~ ~ znova
po nôvem nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ kaj narediti
novóst -i ž, pojm. (ọ̑) ~ metode; števn. knjižne ~i; ~i v proizvodnji
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- ...
- 19
- Naslednja »
Število zadetkov: 380
Dostopnost