nalágatiSSKJ -am nedov. (ȃ)
1. prenašati program, datoteko s pomnilniške naprave, omrežja v pomnilnik, na trdi disk računalnika, mobilnega telefona: nalagati s spleta na računalnik; Delavce je treba vnaprej obvestiti, da ima podjetje možnost pregledovati vsebino diskov, zato naj zasebnih datotek ne nalagajo
2. ekspr. tvesti: Nikar mi ne nalagaj teh filozofskih bedarij, ker vse to še predobro vem E ↑naložíti
Zadetki iskanja
SNB
SNB
nánodélec -lca m (ȃ-ẹ̄)
delec, velik od ene milijardinke do ene milijoninke metra: razbiti snov na nanodelce; srebrni nanodelci; Med običajnim bliskom, ki zadene zemljo s kremenom, to je silicijevim dioksidom, v bližini drevesa, naj bi nastali drobni delci silicija, tako imenovani nanodelci E (↑)náno… + (↑)délec
delec, velik od ene milijardinke do ene milijoninke metra: razbiti snov na nanodelce; srebrni nanodelci; Med običajnim bliskom, ki zadene zemljo s kremenom, to je silicijevim dioksidom, v bližini drevesa, naj bi nastali drobni delci silicija, tako imenovani nanodelci E (↑)náno… + (↑)délec
SNB
naplávati se -am se dov. (ȃ)
zadovoljiti svojo potrebo, željo po plavanju: naplavati in nasončiti se; Zvečer v vodi preživijo uro in pol: to je ravno dovolj, da se ohladijo, naplavajo in načofotajo E (↑)plávati
zadovoljiti svojo potrebo, željo po plavanju: naplavati in nasončiti se; Zvečer v vodi preživijo uro in pol: to je ravno dovolj, da se ohladijo, naplavajo in načofotajo E (↑)plávati
SNB
négativniSSKJ -a -o in negatívniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑; ȋ)
- négativna lísta -e -e in negatívna -e ž (ẹ̑, ȋ; ȋ)
1. seznam zdravil, ki jih mora uporabnik plačati brez nadomestila zavarovalnice: samoplačniška negativna lista; Glede na potrebe in izkušnje je povsem nerazumljivo, da je to zdravilo uvrščeno na negativno listo
2. seznam česa neugodnega: Področje kozmetike je dokaj dobro zakonsko urejeno, saj pozitivna lista določa, kaj in koliko česa sme neki izdelek vsebovati, na negativni listi pa so snovi, ki se v kozmetiki ne smejo pojaviti
SNB
nèinstitucionálni -a -o [neinstitucijonalni] prid. (ȅ-ȃ)
ki ni vezan na institucijo: neinstitucionalna kultura; neinstitucionalna umetniška ustvarjalnost; neinstitucionalno gledališče; Zagnanost, ambicioznost, krepko mero poguma, morda tudi prepričanje o lastnem kulturnem poslanstvu – vse to nedvomno potrebuje manjša, novejša, neinstitucionalna založba E (↑)nè… + (↑)institucionálen
ki ni vezan na institucijo: neinstitucionalna kultura; neinstitucionalna umetniška ustvarjalnost; neinstitucionalno gledališče; Zagnanost, ambicioznost, krepko mero poguma, morda tudi prepričanje o lastnem kulturnem poslanstvu – vse to nedvomno potrebuje manjša, novejša, neinstitucionalna založba E (↑)nè… + (↑)institucionálen
SNB
néonatálni -a -o prid. (ẹ̑-ȃ) med.
1. ki je v zvezi s prvimi štirimi tedni življenja po rojstvu: neonatalna okužba; neonatalna umrljivost; Velja ocena, da imamo pri nas dobro neonatalno varstvo, to je najzgodnejšo skrb za novorojenčke
2. ki je v zvezi s preprečevanjem, razpoznavanjem in zdravljenjem bolezni pri novorojenčkih: neonatalna ambulanta; študenti neonatalne medicine; Na neonatalnem oddelku splitske bolnišnice so se z otroki, odvisnimi od heroina, prvič srečali pred osmimi leti E ← agl. neonatal iz (↑)neo… + natal ← lat. nātālis 'rojstni'
1. ki je v zvezi s prvimi štirimi tedni življenja po rojstvu: neonatalna okužba; neonatalna umrljivost; Velja ocena, da imamo pri nas dobro neonatalno varstvo, to je najzgodnejšo skrb za novorojenčke
2. ki je v zvezi s preprečevanjem, razpoznavanjem in zdravljenjem bolezni pri novorojenčkih: neonatalna ambulanta; študenti neonatalne medicine; Na neonatalnem oddelku splitske bolnišnice so se z otroki, odvisnimi od heroina, prvič srečali pred osmimi leti E ← agl. neonatal iz (↑)neo… + natal ← lat. nātālis 'rojstni'
SNB
nèplačník -a m, člov. (ȅ-í)
kdor česa ne plača ali noče plačati: neplačnik davkov; poplačilo terjatve neplačnika; Zdi se, da v naši državi nihče več ne izpolnjuje svojih obveznosti in to velja tudi za državo, ki je največji neplačnik E (↑)nè… + (↑)plačník
kdor česa ne plača ali noče plačati: neplačnik davkov; poplačilo terjatve neplačnika; Zdi se, da v naši državi nihče več ne izpolnjuje svojih obveznosti in to velja tudi za državo, ki je največji neplačnik E (↑)nè… + (↑)plačník
SNB
nèpŕvi -a -o prid. (ȅ-ȓ)
1. ki v zapovrstju ne ustreza številu ena: neprva slovenska vlada; Vsi obvladamo večinoma to prvo branje, ki se mu reče intuitivno oziroma doživljajsko branje, manj pa obvladamo drugo, torej neprvo branje, ki se mu reče miselno analitično branje
// ki ni na prvem mestu: Zamaknjene so vse neprve vrstice odstavkov prvotnega teksta
2. ki ni materni; nematerni: Učbenikov za učenje slovenščine kot neprvega jezika, nastalih v Sloveniji, je na trgu kar nekaj E (↑)nè… + (↑)pŕvi
1. ki v zapovrstju ne ustreza številu ena: neprva slovenska vlada; Vsi obvladamo večinoma to prvo branje, ki se mu reče intuitivno oziroma doživljajsko branje, manj pa obvladamo drugo, torej neprvo branje, ki se mu reče miselno analitično branje
// ki ni na prvem mestu: Zamaknjene so vse neprve vrstice odstavkov prvotnega teksta
2. ki ni materni; nematerni: Učbenikov za učenje slovenščine kot neprvega jezika, nastalih v Sloveniji, je na trgu kar nekaj E (↑)nè… + (↑)pŕvi
SNB
nèstanovánjski -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni stanovanjski: nestanovanjska stavba; Če se lastnik stanovanja odloči spremeniti rabo stanovanja v nestanovanjske namene, potrebuje za to soglasje etažnih lastnikov in upravne enote E (↑)nè… + (↑)stanovánjski
ki ni stanovanjski: nestanovanjska stavba; Če se lastnik stanovanja odloči spremeniti rabo stanovanja v nestanovanjske namene, potrebuje za to soglasje etažnih lastnikov in upravne enote E (↑)nè… + (↑)stanovánjski
SNB
nèstíčni -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ne pride v neposreden stik s čim: Svetovna javnost je zelo razločno povedala, da je to bil nestični raketni napad
// jezikosl. ki ga od drugega znamenja loči presledek: nestično ločilo; Nestični vezaj pišemo med osebnim imenom in vzdevkom oziroma med prvotnim in privzetim priimkom E (↑)nè… + (↑)stíčen
ki ne pride v neposreden stik s čim: Svetovna javnost je zelo razločno povedala, da je to bil nestični raketni napad
// jezikosl. ki ga od drugega znamenja loči presledek: nestično ločilo; Nestični vezaj pišemo med osebnim imenom in vzdevkom oziroma med prvotnim in privzetim priimkom E (↑)nè… + (↑)stíčen
SNB
nèuniverzitétni -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni povezan z univerzo: neuniverzitetni del visokošolskega izobraževanja; neuniverzitetna raziskovalna ustanova; Minister je o vse večjem deležu neuniverzitetne oziroma nevisokošolske študijske ponudbe dejal, da je to očitno odraz dejanskih vpisnih želja E (↑)nè… + (↑)univerzitéten
ki ni povezan z univerzo: neuniverzitetni del visokošolskega izobraževanja; neuniverzitetna raziskovalna ustanova; Minister je o vse večjem deležu neuniverzitetne oziroma nevisokošolske študijske ponudbe dejal, da je to očitno odraz dejanskih vpisnih želja E (↑)nè… + (↑)univerzitéten
SNB
névrobiológ -a [neu̯robijolog-] m, člov. (ẹ̑-ọ̑)
strokovnjak za nevrobiologijo: biti nevrobiolog; Nevrobiologi menijo, da koncentracija traja le 20 minut, potem je potreben krajši premor, lahko je to igra ali pa telesno gibanje E po zgledu agl. neurobiologist, nem. Neurobiologe iz (↑)nevro... + (↑)bio... + gr. -logos iz (↑)lógos
strokovnjak za nevrobiologijo: biti nevrobiolog; Nevrobiologi menijo, da koncentracija traja le 20 minut, potem je potreben krajši premor, lahko je to igra ali pa telesno gibanje E po zgledu agl. neurobiologist, nem. Neurobiologe iz (↑)nevro... + (↑)bio... + gr. -logos iz (↑)lógos
SNB
nótranjiSSKJ -a -e in notránjiSSKJ -a -e prid. (ọ́; ȃ)
- nótranje lastníštvo -ega -a in notránje -ega s (ọ́, ȋ; ȃ)
delničarstvo zaposlenih: večinsko notranje lastništvo; Notranje lastništvo je lahko tudi primeren instrument za dodatno motiviranje managementa in zaposlenih pri prestrukturiranju problematičnih podjetij
- nótranji dôlg -ega -á [dou̯g-] in notránji -ega m (ọ́, ȏ ȃ; ȃ)
dolgovanje lastnim državljanom: Notranji dolg naj bi odplačali z emisijo novih vrednostnih papirjev
- nótranji odkúp -ega -a in notránji -ega m (ọ́, ȗ; ȃ)
prodaja deležev ali delnic zaposlenim znotraj podjetja: notranji odkup delnic; pretežni notranji odkup; Odbor vsem upravičencem do gotovinskega nakupa delnic v notranjem odkupu s 50-odstotnim popustom priporoča, naj to ugodno možnost izkoristijo v čim večji meri
SNB
novorevijáški -a -o prid. (á)
ki se nanaša na revijo Nova revija: novorevijaški razumniki; novorevijaška skupina; Osnovna misel, izražena v novorevijaških prispevkih, je bila, da se mora slovenski narod preoblikovati v nacijo, to je doseči svojo državnost z izvirno suverenostjo, ki ne bo podrejena jugoslovanski E ↑novorevijáš
ki se nanaša na revijo Nova revija: novorevijaški razumniki; novorevijaška skupina; Osnovna misel, izražena v novorevijaških prispevkih, je bila, da se mora slovenski narod preoblikovati v nacijo, to je doseči svojo državnost z izvirno suverenostjo, ki ne bo podrejena jugoslovanski E ↑novorevijáš
SNB
odznáčiti -im dov. (á ȃ)
narediti, da kaj ni več označeno: Napaka je že to, da mora uporabnik samostojno odznačiti, da tega ne želi, ne pa označiti E (↑)znáčiti
narediti, da kaj ni več označeno: Napaka je že to, da mora uporabnik samostojno odznačiti, da tega ne želi, ne pa označiti E (↑)znáčiti
SNB
oglaševálski -a -o [oglaševau̯ski] prid. (ȃ)
ki se nanaša na oglaševanje: oglaševalska agencija; oglaševalska akcija; oglaševalska kampanja; V avstrijski prestolnici lahko oglase na javnih površinah postavljajo samo oglaševalska podjetja, ki jim je bila za to dejavnost podeljena koncesija E (↑)oglaševáti
ki se nanaša na oglaševanje: oglaševalska agencija; oglaševalska akcija; oglaševalska kampanja; V avstrijski prestolnici lahko oglase na javnih površinah postavljajo samo oglaševalska podjetja, ki jim je bila za to dejavnost podeljena koncesija E (↑)oglaševáti
SNB
ôkenskiSSKJ -a -o in ókenskiSSKJ -a -o prid. (ō; ọ́)
ki je grafično prikazan na zaslonu računalnika: okenski program; okensko namizje; Namestitev in nastavitev programa v okenskem okolju poteka prek nastavitvenega programa, medtem ko moramo v drugih operacijskih sistemih to postoriti ročno E ↑ôkno
ki je grafično prikazan na zaslonu računalnika: okenski program; okensko namizje; Namestitev in nastavitev programa v okenskem okolju poteka prek nastavitvenega programa, medtem ko moramo v drugih operacijskih sistemih to postoriti ročno E ↑ôkno
SNB
okóljeSSKJ -a s (ọ̑)
celoten sistem, znotraj katerega deluje uporabnik, računalnik, računalniški program: delovno okolje; razvojno okolje; Ločljivost in način prikaza računalniške slike sta nadvse neprijazna do besedil, prav tako za to ni primerno osnovno grafično okolje operacijskega sistema E (↑)okóli
celoten sistem, znotraj katerega deluje uporabnik, računalnik, računalniški program: delovno okolje; razvojno okolje; Ločljivost in način prikaza računalniške slike sta nadvse neprijazna do besedil, prav tako za to ni primerno osnovno grafično okolje operacijskega sistema E (↑)okóli
- okólju prijázen -- -zna -- -o prid. (ọ̑, á ā á)
ki deluje, je izdelan tako, da v manjši meri onesnažuje, uničuje okolje: okolju prijazen avtomobil; okolju prijazen turizem; okolju prijazna tehnologija; Embalaža je iz okolju prijaznih materialov in se z recikliranjem znova uporabi
SNB
ozeênovski -a -o prid. (ȇ)
ki se nanaša na Organizacijo združenih narodov: ozeenovski funkcionar; ozeenovska organizacija; To je tip ozeenovskega filma, filma s protivojnim humanističnim sporočilom, njegova kvaliteta pa sta nežnost in senzibilnost režiserkinega pristopa k tematiki E po kratici OZN za O(rganizacija) z(druženih) n(arodov)
ki se nanaša na Organizacijo združenih narodov: ozeenovski funkcionar; ozeenovska organizacija; To je tip ozeenovskega filma, filma s protivojnim humanističnim sporočilom, njegova kvaliteta pa sta nežnost in senzibilnost režiserkinega pristopa k tematiki E po kratici OZN za O(rganizacija) z(druženih) n(arodov)
SNB
ozemljeváti -újem nedov. (á ȗ) ekspr.
1. delati, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; prizemljevati (1): Stik z vsakdanjimi opravili, z vsakdanjim življenjem – iz tega nastaja poezija in to je tisto, kar poezijo tudi ozemljuje
2. povzročati, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; prizemljevati (2): Najina nasprotja se lepo dopolnjujejo: on bi v svoji vizionarnosti in ustvarjalnosti odfrčal že kdo ve kam, če ga ne bi ozemljevala, jaz pa bi v svoji togosti splesnela, če me ne bi nenehoma metal iz ravnotežja in oživljal s svojimi pobudami E ↑ozemljíti
1. delati, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; prizemljevati (1): Stik z vsakdanjimi opravili, z vsakdanjim življenjem – iz tega nastaja poezija in to je tisto, kar poezijo tudi ozemljuje
2. povzročati, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; prizemljevati (2): Najina nasprotja se lepo dopolnjujejo: on bi v svoji vizionarnosti in ustvarjalnosti odfrčal že kdo ve kam, če ga ne bi ozemljevala, jaz pa bi v svoji togosti splesnela, če me ne bi nenehoma metal iz ravnotežja in oživljal s svojimi pobudami E ↑ozemljíti
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- Naslednja »
Število zadetkov: 123
Dostopnost