Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Prekmurski
držàti tudi deržàti -ím nedov.
1. imeti kaj z rokami oprijeto: i ono je (pavozino) eden csaſz vu kejpi toga ſzuncza dr'sao KM 1790, 38; Ti mo'zjé pa, ki ſzo dr'zali Jezuſa KŠ 1771, 249; na szlêdnye 'ze dete proti nyemi dr'zála AI 1875, kaz. br. 7; za drek dersim SM 1747, 27
2. imeti, ohranjati: On je ſzám dr'sao ſzvojo zemlou KM 1790, 66; bode zemlo zürocsinye dersal SM 1747, 94; Ki je pa kaj dobroga dr'sao, tá je drügoga nerad püſzto KM 1790, 86; pren. Ki dr'zi vſzáko ſztvár BRM 1823, 5; ár te jaſz dr'zim KŠ 1754, 264; kako Bo'zo rejcs dr'zati moremo KŠ 1754, 27; Der'zi náſz do koncza vrázumi BKM 1789, 136; sitka ne dersi vſzebi SM 1747, 82; dr'zmo eto vadlüvanye KŠ 1771, 677; Vucsécsi dr'zati vſza KŠ 1771, 99; kak dugo dr'zis vu dvojnoſzti düſo naſo KŠ 1771, 301; obcſinszka vöra zaisztino dr'si KM 1783, 208; trétye liki meſzto dr'zi vu Bo'zanſztvi KŠ 1754, 123
3. zadrževati, gostiti: tri dni náſz je po priátelſzkom dr'sao KŠ 1771, 428
4. ujemati: To tudi z-substantivumom dr'si adjectivum vu racsúni KOJ 1833, 116; more na nacsise dr'sati KOJ 1833, 6
5. zagotoviti: ka bi nyemi edno ládjiczo gotovo dr'zali KŠ 1771, 109
6. opravljati dejanje, kot ga določa samostalnik: tanács ſzo dr'zali KŠ 1771, 73, 92; Zakaj ſzo dr'ſali Apoſtolje Szpráviscse KM 1796, 128; poglavárje tanács dr'zijo TA 1848, 3; Szpráviscse nede szedsztvo dr'zalo AI 1875, kaz. br. 2; cslovik zdávanye dr'zo AI 1876 br. 3, 8
7. ohranjati v določenem stanju: Tak i Boug mertik dr'zi BKM 1789, 314; Boug mertik dersi SM 1747, 73; Jeli je ſzlobodno priſzego dr'zati KŠ 1754, 18; Ne de vecs potrebno toliko v-glávi dr'zati AI 1875, kaz. br. 6
8. imeti določeno prostornino: séſzt kameni vejder ſteri je vſzáko dr'zalo dvej ali tri mericze KŠ 1771, 268
9. imeti, šteti za: ludsztvo ga kak szvetcza v postenyi dr'si KOJ (1914), 154; da ne vredno dr'zo kral bidti AI 1875, kaz. br. 3; drügi szive ocsi dr'zijo za lepse KAJ 1870, 31; za veliko rusno dugovanje dersati SM 1747, 40
10. meniti, misliti: Jaſz tou dr'sim, ka ſzmo jo mi pripravili KM 1790, 48; Ar tak dr'zim: ka ſzo nej vrejdne trplivoſzti KŠ 1771, 465; Vrednoszt nyegovo v-miszli dr'ze KAJ 1848, 10
11. trajati: dokecs delo i csinejnye dr'zi KŠ 1754, 184
držàti se tudi deržàti se -ím se
1. delati, kot je primerno, dobro: ſteri ſze k právomi vadlüvanyi drzijo KŠ 1754, 130; da ſze jaſz Bogá dr'zim KŠ 1754, 14; kſteroj ſze naj vecs luſztva i naj zmo'znejsa Goszpoda ino králove dr'zijo KŠ 1754, 10b; Vkom ſze trbej Farizeuſov dr'zati KŠ 1771, 75
2. biti enakega prepričanja, čustvovanja: ſzeſzkouſz ſze je Petra dr'zao KŠ 1771, 101; Dr'zte sze szredbenika KAJ 1848, 120; József II. sze je pa bole rúszke Czararicze dr'sao KOJ 1848, 114; Kriſztusa ſze z-verov dr'zi BRM 1823, 3; da ſze li etoga krála dr'zimo KŠ 1771, 818; i ne dr'zte ſze 'znyim KŠ 1771, 630; ſze náſz vſzelei, (vſzigdár) dersio SM 1747, 27
3. vesti se, kazati razpoloženje: kak ſzo ſze dr'zali knyim KŠ 1771, 614; I vſzákom deli ſzam ſze tak dr'zao, i eſcse na dale bodem ſze dr'zao KŠ 1771, 547; Csi ſze okorno prouti nyim dr'zimo KŠ 1754, 32; I on ſze je dr'zao, liki dabi dale ſteo idti KŠ 1771, 256; Kakda sze more dr'sati vu i okol Cérkvi KOJ 1845, 22; Kiszilo sze ne dr'si KOJ 1845, 30; ali premore vſzáki ſznáj'sno ſze dr'sati KM 1790, 18
4. opravljati, delati: Jeli je dr'sao Dávid pokouro KM 1796, 62; gda ſze molitvi dr'sijo KŠ 1771, 348
5. ohranjati svoj položaj kljub ogroženosti: Hercegovinanci proti törkom sze osztro dr'zijo AI 1875, kaz. br. 3; Csi poszlavci i sze nadale k szvojemi dokoncsanyi dr'zijo AI 1875, kaz. br. 2; pren. czérkev ovcsárniczo imenüjes, za ſtere dveri ſzedr'zi ſzám tvoj ſz. Szin KŠ 1771, 832; Ka ſze Kejpove dr'sijo jeli ſze neprotivi KMK 1780, 38
6. zadrževati se: ki ſzo ſze pri nyem dr'zali KŠ 1771, 371; idoucsi od Judee vu Csezário, tam ſze je dr'zao KŠ 1771, 380; poredno vrejmena ſzo ſze tam dr'zali KŠ 1771, 385; v-Rimi ſze dvej leti dr'zi KŠ 1771, 427
7. imeti, šteti za: Steri ſze dr'zijo, ka dabi bogábojécsi bili KŠ 1754, 20; Csi ſze ſto za moudroga dr'zi KŠ 1754, 21; ki ſze dr'zijo za vládnike poganov KŠ 1771, 135
8. hraniti, imeti: Vu klejti se vsakojačka stvár za jelo derži BJ 1886, 7
držèči -a -e držeč: ſztrá'zo dr'zécſi vnocſi KŠ 1771, 168; tanács pa dr'zécsi kupili ſzo KŠ 1771, 93; za malo dr'sécsi KM 1796, 19; táksi réd dr'sécse zvejzde KM 1796, 4
držàvši -a -e ko je držal: Dr'zavſi zvézanoga BKM 1789, 76; Dr'zavſi vpüscſini národ 'Zidoſzki BKM 1789, 326; vſzáko (vejdro) dvej ali tri mericze dr'savsi SIZ 1807, 14; v-kôpalnici sze dr'závsi AI 1875, kaz. br. 8
držàni -a -o
1. s silo zadrževan: I tak je Peter dr'záni vu temniczi KŠ 1771, 378; pren. od právde vu ſteroj ſzmo prvle dr'záni bili KŠ 1771, 461
2. trajajoč: 2 ¾ vöre dr'zánom gucsi na szpráviscsi napredáno AI 1875 kaz. br. 2
3. opravljan, izvajan: Szpráviscse nede szedsztvo dr'záno AI 1875, kaz. br. 2
Prekmurski
dúg -á m
1. dolg, kar mora kdo vrniti, poravnati: v-preminocsih letaj dug i drugi sztroskih AI 1875, kaz. br. 8; nede vecs potrêbno nôve dugé réditi AI 1875, kaz. br. 1; to sze z-gorivzétom nôvom dugi zgliha AI 1875, kaz. br. 2; i po csaszom znôvim dugim na prêsztopi AI 1875 br. 2, 1
2. krivda, greh: nász je pote'zo Lüczki dúg SM 1747, 251; I tou je grejha dúg SŠ 1796, 4; Ne vzemi, tak od dugá KŠ 1754, 253; On je zadoſzta vcsino grejha dúgi KŠ 1754, 115; moj veſz dúg plácsao KŠ 1754; veſz dug nyemi je odpüſzto KŠ 1771, 60; Odpuſzti nám dugé naſſe TF 1715, 25; dugé nasse ABC 1725, A 4 b; dugé naſſe SM 1747; dugé naſſe KŠ 1754, 169; odpüſzti nám dugé naſe KŠ 1771, 18; velike dugé BKM 1789, 104
Prekmurski
dúgi -a -o prid.
1. dolg, ki ima med skrajnima koncema veliko razsežnost: dúgi KOJ 1833, 160; da je tó jáko dugi racsun AI 1875, kaz. br. 6; Dô je dugi AIN 1876, 12; od drevja duga szénca AI 1875, kaz. br. 7; opice májo dugi rép AI 1878, 7; gouſzto dúgo bradou KŠ 1771, 432; Gori je tak vzéo edno dúgo pavozino KM 1790, 38; do gle'znya vdúgom gvanti KŠ 1771, 768; z-ednoga kraja po dúgom erdecse ténke linije KOJ 1845, 6; szo meli velke na pét sészt mil dúge z-zemlov notrozagrajene oploute KOJ 1848, 6; Na dugi stolicaj deca eden kre drügoga sedíjo BJ 1886, 3
2. ki traja veliko časa: na racsún dávanya ſzlü'zi dúgi 'zitek SM 1747, 35; Matu'sálema dúgi 'sitek je velikoga gláſza KM 1796, 10; bodes dúgoga vrejmena na zemli KŠ 1771, 586; ako dugi sitek ti seles imeti SM 1747, 88; Steri poszlavec na dugo vrêmen vösztáne, tákse AI 1875, kaz. br. 3; pod obrázom dugi molitev KŠ 1771, 76; Na duge (glasnike), kak AIN 1876, 6
dùgši -a -e daljši: je vnougom meſzti dugsi KŠ 1771, 102; Eden centimeter szkor malo dugsi od ½ páleca AI 1875, kaz. br. 6; Od lahkéta je pa méter dugsi AI 1875, kaz. br. 6; velki kak edno tele, ešče malo dugši AI 1878, 11
Svetokriški
duh -a m duh, tj. 1. vonj: Edn kateri nikuli nej tabak nuzal, ſam duh im. ed. je njemu ſuper ǀ Duh im. ed. tvoiga oblazhila, je kakor duh im. ed. tiga kadilla ǀ Sveti Duk im. ed. pak skuſi nasho Mater S. Katholis Kershansko Zerku je sapovedal ǀ voda katera tezhe po shlebah obeniga duha rod. ed. neudobi ǀ tarta poshene to rosho, ali zvejt, kateri en lep duh tož. ed. od ſebe da ǀ zhe ta voda po glinu tezhe, duh tož. ed. od njega vſame ǀ kadar je bil umerl njegovu truplu en lep duh tož. ed. je od ſebe dallu ǀ to keho s' luzhio, inu lepem duham or. ed. je bila nepolnila ǀ roshiza je bila Maria Diviza, sakaj s'suojm lepem duhom or. ed. je bila pregnala ſmrad 2. breztelesno bitje: zhe je bil duh im. ed. Boshy koku je mogal biti hudizh ǀ ta nezhisti duh im. ed. vaſs je obſedel ǀ kateri je en zhiſt Duh im. ed. bres teleſſa ǀ vy ſrezhni Duhovi im. mn. imate gvishnu veliK vrshoh vaſho Krajlizo zhastiti 3. duševnost, duša: de bi nje duh im. ed. losheshi ſe mogal k' ſvojmu Stuarniku polsdignit, je ſvoje truplu s' poſtam zerala ǀ Moje ſerze nima meru moj Duh im. ed. nima pozhitka ǀ TuKai ſe naide mijr, inu pozhitiK tiga Duha rod. ed. ǀ brumnost nashiga meſsa, inu svetust nashiga Duha rod. ed. ǀ Prerok David v'duhu mest. ed. je previdil letu v'Nebuhojejne Christuſavu ǀ v'Duhu mest. ed. je vidil ta S. Sacrament ǀ Ieremias v' duhu mest. ed. je vidil ǀ de ſi lih v'Duhu mest. ed. je ſlab, inu bolan ǀ Bug je tem vbogim v'duhu mest. ed. Nebu oblubil ǀ meſsu ſe prauda s' Duham or. ed., napokaj dellaio te hude shelje pozhutiki nagaieio → Sveti Duh
Svetokriški
Dunaj -a m zemljepisno lastno ime Dunaj: pred tem Ceſſarskim meſtam Dunai im. ed. ǀ bliſi Dunaia rod. ed. ſe najdeio ǀ de bi nashim muzh dal Turke od Dunaia rod. ed. odgnati, inu premagat ǀ nashi nemorio Dunaiu daj. ed. na pomozh priti ǀ G. Bug bo Dunai tož. ed. s' rok teh Turkou reshil ǀ inu ſadnimu tu poglavitnu meſtu Dunai tož. ed. oblegil ǀ reshil is Turshke oblaſti Dunaj tož. ed. ǀ de bi Saurashniki tvojga Svetiga Imena noter vſeli tu Ceſſarsku prebivalszhe Dunain tož. ed., pod katerem is tako grosovitno veliko vojsko leshj ǀ Gospud Bug bo to ſilnu veliko Turshko vojsko preſtrashil, de pobishy, kakor bo nashe pod Dunaiam or. ed. sagledala Dúnaj, nem. Wien, glavno mesto avstrijskega cesarstva
Prekmurski
düšèven -vna -o prid.
1. duševen: ki ſzi branitel Duſsevni SM 1747, 66; ſzlatkoſzt düſevna KŠ 1754, 127; od vszáke düssevne i telovne pogibeli obarval ABC 1725, A 5 B; ako tákſe Duſſevne nevoule vu ſzebi ne osláta SM 1747, 41; düsevnoj temnoſzti vzeme moucs BKM 1789, 3; naſſo düsevno ſzkrb na pope nehámo KŠ 1754, 13; vſzáksem blagoſzlovi düsevnom KŠ 1754, 104; vu vszákoj düsevnoj potrebcsini BRM 1823, II; Vſze düsevne i telovne dobroute KŠ 1754, 151; vſza düsevna i telovna dobra KŠ 1754, 152; Zvrácſi me düsevne rane BKM 1789, 14; vu vszeih nassi düssevni, i telovni potreibcsinai ABC 1725, A7a; vu vſzeih naſsih düſsevni, i telovni potreibcſinai SM 1747, 55; zdüſevnimi ocſimi KŠ 1754, 143
2. verski: zmenkanye Szlovenſzkoga düsevnoga piſzma KŠ 1754, 3a
3. v zvezi düševni paster duhovnik: Ni eden düsevni paſztér KŠ 1754; Düſevni Paſztér Surdánſzke Fare BKM 1789, 3; paſztérje düſevni KŠ 1771, 434; Cséſzt düſevni paſztérov KŠ 1771, 21; právim düsevnim paſztérom KŠ 1754, 193; Na düsevne paſztére gledoucs KŠ 1754, 197
düšèvno -ga sam. duševnost: Stero je to düsevno KŠ 1754, 175; za ta düsevna czilou niscse nikajnemára KŠ 1754, 5a
Svetokriški
dvor -a m dvor: en takorshen duor im. ed. ſe more perglihat enimu zhebelskimu pannu ǀ njegovi krajlevi dvor im. ed. je bil kuſin poſtal ǀ je on grund tiga duora rod. ed. poſtavil na vuogle ǀ mozhne Turne je puſtil okuli duora rod. ed. ſidat ǀ k' nogam je shal is' ſvojga duora rod. ed. ǀ s'njegovo teshko roko ga vudari, Krajleviga duora rod. ed. ga ſtepe ǀ s'duora rod. ed. teh Mogozhnih ta faushia, nevoshlivost, inu preusetnost ǀ de bi ta duor tož. ed. ſa nyh prebivalshe zimprali ǀ kadar bi vſy Ceſſary, krajly, inu Firshti vkupai s'klenili, de hozheo en lep dvor tož. ed. puſtiti ſydat ǀ ga pelejo v'kralevi duor tož. ed. ǀ Nei reſnize v'duori mest. ed. teh krailou ǀ David je molil v'puszhavi, Ezechias v'krajlevim dvori mest. ed. ǀ pred suojm duoram or. ed. ǀ Firshtom, Krajlom, inu Ceſſarjom sa prebivalszhe je dal te velike duore tož. mn. ǀ Tizam je dal ta luft, ribam to vodo … krajlam te dvore tož. mn.
Prekmurski
dvóuji -a -e ločil. štev. dvoj: Kelikáteri je te grejh? Dvouji KŠ 1754, 71; Kakda je 'ſiveo té douji odvejtek KM 1796, 10; lübéznoſzt jeſzte dvouja KŠ 1754, 14; sze dvouja Domovina odpira KOJ 1833, I; je to grdo po'zelejnye? Dvouje KŠ 1754, 60; nej dvoujega jezika KŠ 1771, 637; Mou'z dvoje pámeti KŠ 1771, 745; i z dvôjega szrczá TA 1848, 9; Boug-Cslovik dvouje nature BKM 1789, 20; Szpráviscse z-dvoje kucse sztoji AI 1875, kaz. br. 2; da bi ſzvojo dvoujo ſzenyo pripovidávao KM 1796, 24; je Boug po nyegovoj ſzmrti na dvouje vtrgno nyegovo Králeſztvo KM 1796, 68; kotero dvouje naime dugoványe vu ſzebi zderſáva TF 1715, 35; Naj po tom dvójem pridemo v-králesztvo KM 1783, 278; z-dvójim pridavekom KM 1783, nasl. str.; Racsún ino szta dvoujiva KOJ 1833, 55; ka ſzo dvouji krſztseniczi, csiſzti i ſzkazlivi KŠ 1771, 851
Prekmurski
èdenvsáki -a -o vrst. zaim. vsak: Ne glédajte edenvſzáki li ta ſzvoja, nego i ta drüga edenvſzáki glédaj KŠ 1754, 52; 'Zelejmo pa, da váſz edenvſzáki poká'ze to iſzto ſkrblivoſzt KŠ 1771, 680; Edenvſzáki, liki je vzéo dár, tak ſzi 'znyim ſzlü'zte KŠ 1771, 711
Svetokriški
Edom -a m zemljepisno lastno ime Edom: Taku govori G. Bug: Try pregrehe bom odpuſtil Edomu daj. ed., to zheterto pak pregreho mu nebom odpuſtil (V, 597) Édom, dežela med Mrtvim morjem in Akabskim zalivom (SP 1 Mz 32,4), v Novi zavezi imenovana grecizirano Idumeja; → Idumejet, → Judemeja, → Judemejar
Prekmurski
èrci tudi èrči tudi èrcti tudi èrčti erčém dov. reči: Ali kakda mores erczi brati tvojemi KŠ 1771, 186; Ka je le'zi erczi: odpüſcsávajo ſze KŠ 1771, 181; ali erczti: ſztani gori KŠ 1771, 28; poskropiti ino ercsi KŠ 1754, 188; niſcse nemre ercsi KŠ 1771, 514; Bátrivno moro tou ercsti SŠ 1796, 164; tebé ne zatajim i ercsém KŠ 1754, 222; i csiercsém etomi KŠ 1771, 25; I ercsé Nátan KŠ 1754, 198; i ercsé KŠ 1771, 7; Ercsé vu szrczi TA 1848, 8; i ercséte etoj gori KŠ 1771, 57; ercséjo nyemi KŠ 1771, 46; erczi z-ſzrczá KŠ 1754, 267; erczi, naj eta kaménya KŠ 1771, 11; Erczi: Bláj'zena ſzi BKM 1789, 17; vſzáki etak ercsi SŠ 1796, 150; Erczi meni potrtomi KAJ 1848, 143; Amen erczimo veſzélo BKM 1789, 8 b; I erczimo diko SŠ 1796, 92; i erczite nyemi KŠ 1771, 88; moje koszti ercsite TA 1848, 27; Erkao ſzem KŠ 1754, 198; Erkao ſzem Goszpodni TA 1848; liki ſzi erkao KŠ 1754, 233; Erkao ſzi Goszpodne KM 1783, 121; je Bog erkal SM 1747, 5; erkao je toj divojki KŠ 1754, 45; ár je on erkao KŠ 1754, 64; Erkao je nyemi Jezus KŠ 1771, 11; On je pa, odgovorécſi erkao KŠ 1771, 11; Teda je erkla SM 1747, 5; Ona pa erkla je KŠ 1771, 47; je etak erkao SIZ 1807, 7; Oni ſzo pa erkli nyemi KŠ 1771, 7; nikomi ſzo nikaj nej erkle KŠ 1771, 155; erkli ſzo nyemi KŠ 1771, 38; ki si veſzélo erki ABC 1725, A6b; Ino je Bog erkal SM 1747, 3
erkóuči -a -e rekoč: ſze je Goszpodin Boug nigda ſzvojemi lüſztvi prtio erkoucſi KŠ 1754, 4 b; ſze povrné ktebi eden dén, erkoucsi KŠ 1754, 171; Angyel Goſzpodnov ſzeje nyemi ſzkázao vu ſzneh, erkoucsi KŠ 1771, 6; Erkoucsi: ſztani gori vzemi to dejte KŠ 1771, 8; Erkoucs: idi povej, Dober gláſz BKM 1789, 17; viſziko Erkoucſi vpeſzmi etako BKM 1789, 24; Blá'zeno erkôcsi V-Bo'zoj dobroj vôli BRM 1823, 10; tak erkôcs vu szrczi szvojem TA 1848, 8; je povejdano od Jeremiás proroka erkoucsega KŠ 1771, 8; je erkao tomi erkoucsemi KŠ 1771, 41; I erkoucsoj: 'zveglárili ſzmo vám KŠ 1771, 366; po proroki erkoucsem KŠ 1771, 6
èrčeno rečeno: na tiſztom meſzti, gde nyim je ercseno: vi ſzte nej KŠ 1771, 469; Ercseno je, od zlocsasztnoszti neverni TA 1848, 28
Prekmurski
evangèliomski -a -o prid. evangelijski: To moucs Evangeliomſzko BKM 1789, 5; knige napiszati, kakti: Evangeliomszko KOJ (1914), 153; János Evangeliſta vu ſzvoih Evangeliomſzki knigai TF 1715, 34; Evangyeliomſzki tanácsi ſzo eti KMK 1780, 98
Celotno geslo Pohlin
fročak [frọ̄čak] samostalnik moškega spola

žolčni kamennepopoln podatek

Prekmurski
ftíšati -am dov.
1. povzročiti, da postane kaj tiho, tišje: Ftiſa mourje KŠ 1771, 24
2. pomiriti, umiriti: Nasega Bouga ftiſajmo BKM 1789, 53; ár ſzi ga ti ftiso SŠ 1796, 85; Na kri'zi ſzi ftisao Ocso BKM 1789, 411; komaj je ftiſao to lüſztvo KŠ 1771, 386
3. povzročiti, da postane kaj manj izrazito: Ftisati tou nevolo BKM 1789, 14; Sztejem ſzi boleznoſzt ftiſi BKM 1789, 21; ftisai eto teskoucso SM 1747, 71; Ftisaj rázum KŠ 1754, 258
ftíšati se -am se usmiliti se: Boug, ftiſaj ſze meni grejsniki KŠ 1771, 231
ftíšani -a -o spraven, zadostilen: je vecs od vſzej gorécsi i ftiſani áldovov KŠ 1771, 142
Prekmurski
ftraglívi -a -o prid. len, lenoben: To velíjo od nyega, ka je praj ftraglívi SIZ 1807, 27
ftraglívi -a -o sam. leni, lenuh: Opomina te ftraglive na delo KŠ 1771, 629
Svetokriški
Gedeon -a m osebno lastno ime Gideon: General Gedeon im. ed. je bil vkupaj spravil dua inu trydeſſeti taushent sholnerjou ǀ s' to trobento Gedaon im. ed. je bil premagal tu greshnu meſtu Jericho ǀ gdu nevej de tudi ſaine krajla Næbukadonoſoria … Generala Gedeona rod. ed. … ſe ſo bile dopolnile ǀ je bil eniga Angela poslal, de bi Gedeonu daj. ed. povedal Gideón, lat. V Gedeon, eden velikih sodnikov (SP Sod 6,11)
Prekmurski
gènoti tudi genòti -em dov.
1. ganiti, čustveno vznemiriti: kâ ti negenes za tô TA 1848, 9; nej jo je mogao genoti KŠ 1771, 186; ne bi na po'salüvanye grejhov genola KM 1783, 149; csüda, ſtera ſzo ga i genola na naſzledüvanye Goſzpodna Zvelicſitela KM 1796, 100; Naj ſze hitro ne dáte gyenoti od pámeti vaſe KŠ 1771, 627
2. premakniti: Gda ne-gyenem vecs me gláve SŠ 1796, 163; Ki szi zemlô geno TA 1848, 47
gènoti se tudi genòti se -em se
1. čustveno se vznemiriti: kaj lüczkoga za ſzé gyenoti KŠ 1754, 48
2. premakniti se: zemla ſze je genola KŠ 1771, 96; vsza drüga ſztvár ſze gyene KM 1783, 242; ni ne gyenejo ſze BKM 1789, 272; Vi brigouvje ſze genite BKM 1789, 86; da ſzo ſze i fundamentomi temnicze genoli KŠ 1771, 393; naj ſze ne gyenem KŠ 1771, 346; roka sze me gjenola AIP 1876, br. 12, 7
gènjeni -a -o
1. ganjen: je Gejza tak vu szrci genyeni KOJ 1848, 22
2. premaknjen: záto morejo fundamentomi zemlé genyeni biti TA 1848, 68
Prekmurski
glasník -a m samoglasnik: csi to eden drügi glasznik naszledüje AIN 1876, 6; ednoga glasznika völücsijo AIN 1876, 13; c pred glasznikom sze tak glászi AIN 1876, 6; Csi eden vküpglasznik med dvema glaszníkma sztoji KOJ 1833, 6; glaszníczke (vocalis, magánhangzó) KOJ 1833, 2; csi vu nyih osztri glaszniki szojo AIN 1876, 8; glasznícke, steri sze morejo brezi pomocsi drüge litere zgovárjati AIN 1876, 5; steri sze brezi pomocsi glasznikov nemrejo zgovárjati AIN 1876, 5; pred ovimi drügi glaszniki sze etak glaszi AIN 1876, 6
Prekmurski
glédati -am nedov.
1. gledati, usmerjati pogled kam: i veli nyemi gori glédati KŠ 1771, 127; nej v-krcsmi plész glédati KOJ 1845, 10; Nezáj glédati nej vüpo AI 1875, kaz. br.; glédati AIN 1876, 18; mujo ſzam ſte i tak glédam KŠ 1771, 297; glédam AIN 1876, 18; kai ſztoite, ino glédate vNébo SM 1747, 15; Naj gledoucsi glédajo i ne vidijo KŠ 1771, 112; i pred ſzé je nej glédao, ſzpadno je KM 1790, 20; On pa gda bi vu nébo glédao, vido je KŠ 1771, 363; Gda bi za nyim glédali, Na nébo vucseniczi BKM 1789, 111; pren. I té zláte palacse: Nemrem zdaj glédati KŠ 1754, 262; tvoje ſz. licze na vsze veke glédati KM 1783, 6; Boug Na mé gléda ſzvoimi ocsmi SM 1747, 76; Ocsa tvoj, ki vu ſzkrivno gléda, povrné ti vu ocsiveſznom KŠ 1771, 19; Goszpod gléda na tô, ka je prav TA 1848, 9; zbritkimi ſzkuzami glédamo KŠ 1754, 4a; Vſzeih ſztvári ocſi, na Tebe glédajo Goſzpodne Boſe TF 1715, 47; na tébe glédajo Goszpodne bosie ABC 1725, A6a; Ocsi moie vſzigdár na Goſzpodna glédaio SM 1747, 94; Angyelje glédajo obráz Ocsé mojega KŠ 1771, 58; Goſzpodne glédai tvojega ſzvétoga ſzina moko SM 1747, 61; Ne glédaj na moje grejhe KŠ 1754, 254; glédaimo na Jesussa SM 1747, 2; da Boug nái negléda naſſe vnouge greihe TF 1715, 29; te veſzel bom glédal, Jeſus SM 1747, 69; zGoſzpodnam bodemo Nyega zdüſevnimi i telovnimi ocſmi od licza do licza glédali KŠ 1754, 143; Gde mo te vu szvetloszti glédali KAJ 1848, 10; i ocsih moje bodo nyega glédale SM 1747, 32; i moje ocsi bodo ga glédale KŠ 1754, 139; bi zoucſi voucſi glédao Trojſztvo KŠ 1754, 274
2. ogledovati: prisla je Mária glédat grob KŠ 1771, 97; Margêca sztráhom glédala szêm-tam, AI 1875, kaz. br. 7; Maria pa .. glédale ſzo, gde je polo'zeni KŠ 1771, 154
3. skrbeti, paziti: Steri hodi ktomi ſztoli, Té naj gléda kſzvojmi deli KŠ 1754, 257; Ne glédajte edenvſzáki li ta ſzvoja, nego i ta drügi edenvſzáki glédaj KŠ 1754, 52; glédajte, naj váſz to ne zapela KŠ 1771, 79; pren. glédajte i varte ſze od kvaſzá Farizeuskoga KŠ 1771, 53
4. preiskovati: Ka pa glédas trouho vouki brata tvojega KŠ 1771, 21; ár ne glédas oſzobo lüdi KŠ 1771, 73; Bogátoga ne glédajte BKM 1789, 270; Glédajte na fticze nebeſzke BKM 1789, 20
5. nanašati se: te poſzleidnye pak ſtiri proſnye, na naſſ ſzveczki ſitek glédajo TF 1715, 26
glédati se -am se skrbeti, paziti: Glédajte ſze, naj ne zgibimo, ſtera ſmo delali KŠ 1771, 737
gledajóuči -a -e gledajoč: liki vgledali glédajoucsi vtiſzti obráz KŠ 1771, 534; 'zene vnouge ouzdalecs glédajoucse KŠ 1771, 96; prorokivanya i na naſe blá'zenſztvo glédajoucsa nazcescsávanya KŠ 1771, A7b
gledéči tudi gledóuči -a -e gledajoč: vnynga gledécsa ercsé KŠ 1771, 248; mujo ſze je i priſao je gledécsi KŠ 1771, 296; mo'zjé Galileánſzki, ka ſztojite gledécsi vu nebéſza KŠ 1771, 342; Na ſzvo vrejdnoſzt gledécſi BKM 1789, 108; Ka ſztojite gledécsi, Vu viſzoka nebéſza BKM 1789, 111; Mi tebé, v-szvetloszti gledécs, Zvisávamo KAJ 1848, 11; Gledécs na praviczo, Stera mi vödá nájem moj KAJ 1848, 239; Naj gledoucsi glédajo i ne vidijo KŠ 1771, 112; I okouli gledoucsi, da bi vido, ono, ſtera je tou vcsinila KŠ 1771, 116
Prekmurski
glòboki tudi globóuki -a -o prid.
1. globok, ki ima veliko razsežnost v navpični smeri navzdol: i ſztüdenecz je globoki KŠ 1771, 275; Potok je globoki AIN 1876, 12; kaj je nej melo globouke zemlé KŠ 1771, 42; kaj je nej melo globoko zemlo KŠ 1771, 111; Niſtere ſzo pa vu vodáj globoki BKM 1789, 157
2. ki se pojavlja v veliki meri: gda bi globoki ſzen na nyega ſzpadno KŠ 1771, 404; ka je pouleg ſzvoje globoke modrouſzti tak zravnao KM 1790, 82; Gda je v-Paradi'somi globoki ſzen püſzto Boug na Ádama KM 1796, 6; ſtera znatúre pohája ſztákſov globokov témnoſztyov zakrita TF 1715, 3; za naſega globoukoga ſzkvarjenyá volo KŠ 1754, 69; to globouko Zkvárjenye moje nature SM 1747, 53
glòbši -a -e globlji: Bajca je globsa KAJ 1870, 84
globóuki -a -o sam. Ár Düh vſza zbrojáva i tá globouka Bo'za KŠ 1771, 493
Število zadetkov: 704