Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
cenzúren -rna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na cenzuro: cenzurni predpisi, pritiski; cenzurni urad; cenzurna komisija / cenzurni rokopis
SSKJ²
dekaníjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na dekanijo: dekanijski urad; dekanijski pevski zbor; dekanijska cerkev / dekanijska konferenca
SSKJ²
dešifríranje -a s (ȋ)
glagolnik od dešifrirati: dešifriranje tajnega vojaškega sporočila; ključ za dešifriranje; urad ima prostore za šifriranje in dešifriranje / dešifriranje starih orientalskih napisov
SSKJ²
distríkten -tna -o (ȋ)
pridevnik od distrikt: distriktni guverner, predstavnik, zdravnik; distriktni urad; distriktno sodišče
SSKJ²
dopísništvo -a s (ȋ)
1. dejavnost dopisnikov: razviti dopisništvo; list ima dobro organizirano dopisništvo / preživlja se z dopisništvom
// dopisniški urad: rimsko dopisništvo Dela
2. zastar. dopisovanje, korespondenca: poslovno dopisništvo
SSKJ²
duhovníjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na duhovnijo: duhovnijski urad / študira stare duhovnijske kronike
SSKJ²
inšpékcija -e ž (ẹ́)
1. sistematično pregledovanje, spremljanje poteka ali razvoja česa, zlasti določene dejavnosti; nadzorovanje, nadzor: poostriti inšpekcijo; inšpekcija poslovanja / imeti, opraviti inšpekcijo
// s prilastkom organ, urad, ki opravlja tako pregledovanje, nadzorstvo: za vse to skrbi tržna, veterinarska, zdravstvena inšpekcija; prijaviti kaj sanitarni inšpekciji; inšpekcija dela za nadzorovanje izvajanja predpisov o varnosti pri delu
2. pog. inšpektor, inšpektorji: inšpekcija je odkrila primanjkljaj; danes bo prišla inšpekcija
SSKJ²
kánclerstvo -a s (á)
v nekaterih državah naslov, dejavnost kanclerjev: potegovati se za kanclerstvo / zadnja leta njegovega kanclerstva
// urad kanclerja: straža pred vrati kanclerstva / sekretar kanclerstva
SSKJ²
maršalát -a m (ȃ)
v socializmu, pog. kabinet predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije maršala Tita: obrniti se na maršalat; poslati pismo na maršalat
♦ 
zgod. dvorni maršalat v nekaterih državah urad, ki ureja zasebne politične funkcije šefa države
SSKJ²
maršálstvo -a s (ȃ)
v nekaterih državah čin ali služba maršala: podelili so mu maršalstvo
♦ 
zgod. dvorno maršalstvo v nekaterih državah urad dvornega maršala
SSKJ²
méra -e ž (ẹ́)
1. navadno s prilastkom enota za merjenje: določiti, raziskovati mere; opustiti stare mere / funt, jard in druge angleške mere; časovne, dolžinske, utežne mere
// nekdaj prostorninska mera, navadno za tekočine, približno 1,5 l: spili so že tri mere vina
2. priprava, predmet za merjenje: kontrolirati, popravljati mere; mednarodni urad za mere in uteži / za mero bomo vzeli tole palico
3. nav. mn., navadno s prilastkom razsežnost, zlasti dolžina, širina, višina, debelina: obleka ne ustreza mojim meram; telesne mere; standardne mere fotografije, igrišča; mere izdelkov, mize / ima mere za vojaka / pog. vzeti mero ugotoviti, določiti razsežnost delov telesa, predmeta za izdelavo česa; pog. iti k meri h krojaču, čevljarju, da ugotovi, določi razsežnosti telesnih delov za izdelavo obleke, obutve; konfekcija in obleke po meri obleke, narejene za določeno osebo; pren. notranje mere človeškega duha
4. s prilastkom določena, ustrezna količina kake snovi, tekočine: krompirja mu je vedno dal dobro mero; pičla, zvrhana mera; ekspr. spili so ga že pošteno mero
// publ., z oslabljenim pomenom obseg, stopnja česa sploh: od nje ni pričakoval tolike mere cinizma tolikega cinizma; dobil je najvišjo možno mero kazni najvišjo možno kazen; to trdi s polno mero odgovornosti z vso odgovornostjo
5. dopustna količina, stopnja česa: v vsaki stvari je potrebna mera; pri pitju ne pozna mere; v ugovarjanju je prekoračil mero / jedo brez mere pretirano dosti; do te mere je stvar sprejemljiva v taki obliki, stopnji; proizvodnja narašča v predpisanih merah
// v zvezi čez mero, nad mero izraža preveliko, nesprejemljivo količino, stopnjo česa: bilo je vsega čez mero / izpil je kozarček ali dva čez mero / čez mero se razburjati preveč; ekspr. nad mero je nesramen zelo
6. publ., v prislovni rabi, s prilastkom izraža omejitev, kot jo določa prilastek: ugotoviti, v kolikšni meri podatki ustrezajo resnici; prostori so v polni meri izkoriščeni popolnoma, v celoti; problemi so v precejšnji, zadovoljivi meri rešeni; to je v veliki meri njegova zasluga v glavnem, pretežno / zmanjšati izdatke na najmanjšo možno mero / to je le do določene, neke mere res deloma, delno
7. pisar., s prilastkom dejanje, ukrep: v takem položaju so opravičljive izredne mere; agrotehnične, varnostne mere
8. lit. shematično urejeno menjavanje poudarjenih in nepoudarjenih ali dolgih in kratkih zlogov v verzu; metrum: mera, zareza in druga vprašanja metrike / daktilska, trohejska mera
● 
pog. za vse člane kolektiva naj bo ista mera in vaga vsi se naj ocenjujejo z enakimi merili; vsi naj bodo enakopravni; star. dati koga pod mero pregledati ga (na naboru), če ustreza za vojsko predpisanim meram, pogojem; ekspr. on hoče krojiti svet po svoji meri po svojih idejah, predstavah; ekspr. zdaj je mera polna ni mogoče, ne sme se več ostati neprizadet, pasiven; ekspr. ima zvrhano mero križev in težav zelo veliko; ekspr. ima zvrhano mero talenta zelo je talentiran; ekspr. on ni človek vsakdanje mere ni vsakdanji, povprečen človek
♦ 
ekon. mera presežne vrednosti razmerje med delavčevim neplačanim in plačanim delom; fin. diskontna ali eskontna mera v odstotkih izražen odbitek pri nakupu nedospele terjatve, zlasti menične; obrestna mera v odstotkih izražen dohodek od posojenega kapitala ali v odstotkih izraženo plačilo zanj; profitna mera v odstotkih izražen dobiček od vloženega kapitala; temeljna obrestna mera [TOM] do junija 2003 letna obrestna mera za denarne obveznosti in terjatve v domači valuti, ki zagotavlja ohranitev njihove realne vrednosti; geom. kotna mera število, ki izraža velikost kota v kotnih enotah; mat. dolžinska mera enota za merjenje razdalje med dvema točkama; največja skupna mera največje število, s katerim so deljiva vsa dana števila; strojn. notranja mera razdalja med dvema vzporednima ravninama, med katerima je v predmetu prazen prostor
SSKJ²
meríja -e ž (ȋ)
zgod., v Ilirskih provincah najmanjša upravna enota, županija: razdeliti provinco na merije
// urad mera, župana: oditi na merijo
SSKJ²
nadzórstvo -a s (ọ̑)
1. sistematično pregledovanje, spremljanje poteka ali razvoja česa, zlasti določene dejavnosti: nadzorstvo nad poslovanjem / imeti, opravljati nadzorstvo / družbeno nadzorstvo
// s prilastkom organ, urad, ki opravlja tako pregledovanje: občinsko nadzorstvo je podjetju poslalo opozorilo / določbe tržnega nadzorstva inšpekcije; devizno nadzorstvo nekdaj devizna inšpekcija; gostišče so prijavili sanitarnemu nadzorstvu sanitarni inšpekciji
2. opazovanje, pregledovanje zaradi ugotavljanja položaja, stanja česa: nadzorstvo meje / letala imajo nadzorstvo nad cesto in mostom
3. prizadevanje, skrb za pravilno ravnanje, vedenje, delo koga: zaupali so mu nadzorstvo učencev / bil je pod strogim nadzorstvom strogo so ga nadzorovali / policijsko nadzorstvo; jemati zdravila pod zdravniškim nadzorstvom
 
šol. imeti nadzorstvo skrbeti za red in vedenje učencev, zlasti v odmorih
4. publ. prevlada, oblast1doseči, imeti nadzorstvo nad tržiščem
 
publ. šofer je izgubil nadzorstvo nad krmilom ni mogel več usmerjati, voditi vozila
SSKJ²
nastanjeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na nastanjevanje: begunce je sprejemal nastanjevalni urad / nastanjevalna pogodba
SSKJ²
navaljeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. z valjenjem, kotaljenjem spravljati kam: navaljevati skale na cesto
// ekspr. delati, da je kdo dolžen opraviti kaj: delo so navaljevali drug drugemu
2. nav. ekspr. napadati, naskakovati, pritiskati: sovražnikove čete so navaljevale od vseh strani / navaljevati drug na drugega in se prerekati
3. ekspr. hitro, neurejeno prihajati kam v velikem številu: stranke so neprestano navaljevale na urad
SSKJ²
patênten -tna -o prid. (ē)
1. nanašajoč se na patent 1: patentni urad; patentna pisarna; patentna prijava / patentna pravica, zaščita; patentna zakonodaja / patentna listina
2. s širokim pomenskim obsegom ki ima v odnosu do stvari svoje vrste bolj popolne, dovršene lastnosti, značilnosti: kupila je nekaj navadnih in nekaj patentnih kozarcev za vkuhavanje; patentna ključavnica; patentna okna / patentni svinčnik
♦ 
obrt. patentni vzorec vzorec na pletenini iz menjavajočih se desnih in levih petelj
SSKJ²
protokól -a m (ọ̑)
1. uradna in družabna pravila za medsebojne stike uradnih predstavnikov držav: držati se protokola; sprejem predsednika republike, veleposlanika je potekal po protokolu / diplomatski protokol
// urad, oddelek ustreznega organa, ki skrbi za izvajanje teh pravil: sprejem je organiziral protokol; delati v protokolu / šef, vodja protokola
2. polit. mednarodni dogovor, navadno o določenem vprašanju: delegaciji sta podpisali protokol o gospodarskem sodelovanju; finančni protokol
3. polit. zapisnik o poteku, rezultatih mednarodne konference, sestanka: ker diplomati niso dosegli sporazuma, so objavili samo protokol
4. star. (uradni) zapisnik: protokol zasliševanja / sestaviti protokol; dati na protokol / sodnijski protokol
5. rač. zbirka pravil za izmenjavo sporočil med elektronskimi napravami: protokol vsebuje algoritem za šifriranje; protokol temelji na obstoječem standardu; varnostni protokoli zagotavljajo varen prenos podatkov; poznati, razviti, uporabljati, sprejeti protokol za prenos podatkov; brezžični, internetni, omrežni, prenosni protokol; tiskalnik podpira več komunikacijskih protokolov / na seznamu izbrati, omogočiti ustrezen protokol
SSKJ²
rabinát -a m (ȃpri judih
1. verska skupnost, ki ima rabina: ta rabinat ima najmočnejši položaj v državi
// urad rabina: dokument je potrdil na rabinatu
2. naslov rabina: dobiti rabinat / opravljati rabinat poklic, službo rabina
3. skupnost, zbor rabinov: sestal se je rabinat
SSKJ²
škofíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na škofijo: škofijski arhivi; škofijski dvorec, sedež; škofijski urad / škofijsko posvetovanje / škofijski duhovniki duhovniki, podrejeni škofu / škofijska gimnazija klasična gimnazija z verskim poukom
SSKJ²
telegráf -a m (ȃ)
električna naprava za prenašanje dogovorjenih znakov na daljavo, brzojav: telegraf dela, ropota / sporočiti po telegrafu / brezžični telegraf
 
elektr. Morsejev telegraf pri katerem piše pisalnik, ki ga proži elektromagnet, na papirni trak dolge in kratke črte v ustreznih kombinacijah; navt. ladijski telegraf priprava za prenos povelj s poveljniškega mostu v strojnico
// nekdaj urad za sprejemanje in oddajanje telegramov: vložiti zahtevo pri telegrafu, v telegrafu / pošta, telegraf, telefon [ptt]
Število zadetkov: 120