Zanima me, kako pravilno sklanjamo imena zaščitenih blagovnih znamk, npr. Teflon(R), Bluetooth(R), DisplayPort(TM) ipd. Z vezajem ali kako drugače?
Bluetooth(R) Bluetooth(R)-a
ali
Bluetooth(R) Bluetootha(R)
Zadetki iskanja
Jezikovna
Sklanjanje imen s simboloma ® in ™
Jezikovna
Slovenski izraz za listke »post-it« listke
Zanima me, kateri izraz bi bilo najbolje uporabiti za samolepilne lističe, ki jim pravimo post-it.
Jezikovna
Slovnična pravilnost zgradb »verjeti v zdravnike« in »sanjati nekoga« ter »poslati preko ...«
Ali je besedna zveza verjeti v zdravnike, vase ... pravopisno ustrezna ali gre za hrvatizem (na primer vjeruj u ljubav)?
Prav tako me zanima, ali je sanjati tebe hrvatizem.
Zakaj preko ni pravopisno ustrezno?
Jezikovna
Stičnost poševnice in okrajšavna pika
Kako ravnamo, ko okrajšavni piki sledi nestično ločilo, npr. poševnica? Je za piko presledek ali ne?
Primer: na poštni znamki z osnovno vrednostjo 80 vinarjev je pretisk z novo vrednostjo 60 vinarjev. To bi verjetno predstavili takole: 60/80 vin., je to prav?
Kaj se pa zgodi, ko je na znamki za 2 kroni pretisk nove vrednosti 80 vinarjev? Bi to predstavili kot: 2 kr./80 vin. ali 2 kr. /80 vin.?
Jezikovna
Jezikovna
Svojilni pridevnik imena Tesla je ...?
Opažamo, da se v povezavi z imenom izdelovalca avtomobilov Tesla Motors pojavlja pridevnik Teslin (npr. Teslin model X). Ker Slovenski pravopis kot pravilno obliko pridevnika, izpeljanega iz priimka Tesla, navaja le obliko Teslov, nas zanima, ali gre za odmik od norme ali pa se morda uveljavlja razlikovanje med Teslov (izpeljano iz priimka izumitelja) in Teslin (izpeljano iz imena podjetja po analogiji z npr. Barillini špageti, Pradina torbica)?
Jezikovna
Tema in rema
Zanima me, ali je pravilna razvrstitev tem in rem v naslednjih povedih: Imam čigumije, ki se napihnejo v srčke. Tema = čigumi Rema = srček Imam čarovniški klobuk blagovne znamke Megi & Megi. Tema = čarovniški klobuk Rema= blagovna znamka Megi & Megi.
Zanima me tudi ali je v prvi povedi rema samo srček ali se napihnejo v srčke.
Jezikovna
Ujemalne sestavine v zvezah »Smelt Olimpija« in »Hotel Turist«
Zakaj se sestavini v Smelt Olimpija ujemata v Hotel Turist pa ne? A se sestavini v Hotel Turist ne ujemata v spolu, sklonu in številu? Kje se ne ujemata?
Jezikovna
Ujemanje, če je v stavku zgradba »eden od«
Znašli smo se v dilemi glede navezovanja eden od, nismo prepričani, ali bi ga navezali na osebek ali predmet. V tekstu pišemo ... naša družba je eden od / ena od največjih ponudnikov .... Se torej zveza eden od / ena od navezuje na osebek družba, ki je ženskega spola, ali predmet ponudniki, ki je moškega spola?
Jezikovna
Uporaba izraza »redefinicija«
Zanima me ali je dikcija oziroma zapis: REDEFINICIJA mednarodnega sistema merskih enot (SI) iz vidika slovenska jezika dopustno. Ta zapis bi želeli uporabiti v vseh dokumentih, medijskih in strokovnih objavah, celostni podobi Urada RS za meroslovje, spominskih znamkah itd.
Jezikovna
Uspavalo »dial« v Slovenskem pravopisu 2001
Zanima me vir in podrobnejši opis za uspavalo dial, ki sem ga našel v Pravopisu, medtem ko na spletu za ta pojem ne najdem drugega kot blagovno znamko Henklove kozmetike.
Jezikovna
Uveljavljanje pravopisne reforme »Novo Mesto« v šolah
Kako učiti rabo velike začetnice pri večbesednih zemljepisnih naselbinskih imenih? Spomladi smo sledili strokovni razpravi v zvezi s spremembami pravopisnih pravil. V E-pravopisu in v Pravilih Pravopisa, verzija 8.0, so imena zapisana že po novem, torej Novo Mesto, Stari Trg ... Nikjer pa nismo zasledili, ali to pomeni, da so nova pravila res že stopila v veljavo. Tudi svetovalke na študijskih srečanjih nam v zvezi s tem niso posredovale nobenih informacij. Poizvedovale smo pri osnovnošolskih in srednješolskih kolegicah, večina jih uči še po starem pravilu. Kako je torej prav – učiti po starem ali po novem?
Jezikovna
Vejica pred »namesto«, ki povezuje osebni glagolski obliki
Vprašanje vejice v sledeči povedi je razklalo mojo družino in nekaj znancev:
- V ključnem trenutku tragedije Orfej Evridiko vidi(,) namesto pogleda.
Na stran vejice so se razen mene postavili vsi, ki so vprašanje prejeli. Trdijo namreč, da gre za dve osebni glagolski obliki, med katerima bi stala vejica, če bi bil, kar imajo oni za odvisni stavek, razširjen, torej: ... vidi, namesto da bi jo pogledal. Na drugi strani stojim le jaz. Čutim, da tu vejice ni, saj si glagolski obliki delita obvezno tožilniško dopolnilo, torej morata biti priredno vezani polovici povedkovne fraze (žal terminologije, ki jo uporablja tvorbena slovnica, v slovenščini ne poznam), če želimo obdržati pomen. Zanima me, ali se slovnica strinja z mano ali se je tudi sama zarotila proti meni.
Vnaprej se zahvaljujem za vsakršen odgovor!
Jezikovna
Velika ali mala začetnica: »Dirka po Sloveniji« ter komentar k predložnemu imenu
Vem, da ste se s to tematiko že ukvarjali, a vseeno dovolite vprašanje, povezano z zapisom kolesarske Dirke po Sloveniji. Na vaših straneh sem videl možnost zapisa v dveh oblikah, kar se tiče velike začetnice, torej Dirka po Sloveniji in dirka po Sloveniji (oboje pravilno). Moje vprašanje pa se nanaša na zapis samega organizatorja dirke, ki vztrajno že nekaj let povsod piše, da gre za dirko Po Sloveniji. Mi lahko potrdite, da gre za napačen zapis (veliki Po) ali ima organizator v takšnih primerih toliko 'umetniške svobode', da si lahko dovoli zapis dirka Po Sloveniji in bi ga morali upoštevati tudi drugi? Morda podobno velja za blagovno znamko Adidas, ki jo že nekaj let – zaradi odločitve podjetja – mnogi pišejo adidas.
Jezikovna
Velika ali mala začetnica pri kartah pri taroku (»škis«, »mond«, »pagat«)
Pri kartah pri taroku, ki sestavljajo trulo (škis, mond in pagat) sem v dilemi glede velike oziroma male začetnice. V slovenščini se sicer večinoma pojavlja mala začetnica. V tujih jezikih pa večinoma velika. Ali je v slovenščini torej pravilna mala začetnica, čeprav so to imena kart? Tudi glede izraza trula sem v dilemi iz istih razlogov kot pri kartah.
Jezikovna
Velika začetnica: »Mini« ali »mini«
Zanima me ali se avtomobilska znamkaMini piše z veliko začetnico, saj sem v članku v Delo, zasledila, da je pisec besedno zvezo mini countryman plug-in napisal z malo začetnico.
Jezikovna
Velika začetnica: »YouTube«
Ali bi se moralo v stavku globoko v zajčji luknji youtubaYoutube pisati z veliko začetnico?
Jezikovna
Velika začetnica pri certifikatih
Zanima me, ali se ime certifikata piše z veliko ali z malo začetnico, npr. certifikat družini prijazno podjetje, certifikat športnikom prijazno izobraževanje.
Jezikovna
Velika začetnica pri večbesednih stvarnih lastnih imenih: »Supernova« in »Gigasport«
Kako uporabljamo veliko začetnico pri imenu podjetja sestavljeno iz več besed? Primeri Goriške opekarne ali Goriške Opekarne? Giga Šport ali Giga šport? Super Nova ali Super nova?
Jezikovna
Vprašanje glede svetovalnice in njenih pristojnosti
Moje vprašanje se nanaša na vlogo Jezikovne svetovalnice. Nekoč sem nekje zasledila (morda v okviru kake predstavitve, pogovora itd.), da bo to, kar je navedeno v Jezikovni svetovalnici (na Franu), pozneje prešlo in/ali bilo uporabljeno pri pripravi posodobljenih pravil za novi Pravopis. Z drugimi besedami, da so rešitve na vprašanja, ki rešujejo kakšne težje zadeve, odpravljajo vrzeli v zdajšnjih pravilih ipd., ob objavi v Svetovalnici pretehtane in da jih torej lahko upoštevamo kot normativne. Ali če hočete drugače, da je Jezikovna svetovalnica do objavljenih novih pravil nekakšna desna roka zdajšnjega pravopisa. Ali to (še) drži?
Za primer: Facebook ipd. bi po pravopisu iz 2001 (odstavek 147) pisali z malo zač., ker bi pač spadal med znamke, ki se lahko lastnoimensko obravnavajo le v vlogi imenovalnega prilastka. Enako smo dolgo časa šteli, da ne moremo piti znamke (zato pijemo kokto), pijemo pijačo te znamke (zato pijemo osvežilni napitek Cockta). Skladno z novo razlago, uporabljamo Facebook (ne torej striktno facebook).
Razumem razmišljanje glede Facebooka, vendar mi odpre vprašanje o tem, ali smem (naj bi?) razlage in novosti iz Jezikovne svetovalnice uporabiti kot novo normo, da to torej prenesem v prakso. Med lektorji je praksa zelo neenotna. Nekateri menimo, da so (nove) rešitve iz Jezikovne svetovalnice tehtno premišljene in torej merodajne, da jih lahko vnesemo v prakso (posebno ob malce zastarelem Pravopisu), drugi vztrajajo, da novih pravil ne bi smeli prenašati v prakso, dokler ne dobimo posodobljenih pravil (Kdaj pa bo to? Kaj pa do tedaj?). Kaj nam lahko svetujete v zvezi s tem?
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 83
Dostopnost