Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
lastnína -e ž (ī) 
  1. 1. jur. pravno priznana pravica do stvari in vseh koristi, ki jih ta daje: oblika lastnine; zgodovinski razvoj lastnine / imeti izrazit čut za lastnino / hiša, zemljišče v družbeni lastnini / industrijska lastnina izključna pravica koga do izdelovanja, prodajanja določenih izdelkov ali do uporabe določene varstvene znamke; lastnina na zemljo
    ♦     soc. ekonomska lastnina vsaka, ne samo na lastninskem pravu osnovana pravica razpolagati s stvarjo; kapitalistična lastnina individualna ali kolektivna privatna lastnina; osebna lastnina lastninska pravica posameznika do stvari, ki niso proizvajalna sredstva; privatna ali zasebna lastnina lastninska pravica posameznika ali skupine do proizvajalnih sredstev; individualna privatna lastnina; kolektivna privatna lastnina; socialistična lastnina v socialističnih državah družbena, državna lastnina
  2. 2. s prilastkom stvar, na katero se ta pravica nanaša: ne dotikaj se tuje lastnine; poškodovati, prisvojiti si tujo lastnino; največja dovoljena zemljiška lastnina / v povedni rabi: to je družbena, državna, skupna lastnina; torba je njegova lastnina
    ●     knjiž. njegove pesmi so postale narodna lastnina pozna, ceni jih ves narod
  3. 3. star. premoženje, posestvo: njegov grunt je dobra lastnina; razdeliti lastnino med sinove
SSKJ
ledírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. poškodovati, raniti: oster pesek je pri padcu lediral kožo
    ledíran -a -o: ledirana znamka; ledirano tkivo
SSKJ
lepílo -a s (í) snov, sredstvo za lepljenje: namazati z lepilom; lepilo iz škroba; lepilo za les; proizvodnja lepil; steklenička lepila / lepilo dobro drži, popusti / čevljarsko, mizarsko lepilo; naravna, sintetična lepila; rastlinsko, živalsko lepilo
// tanka plast, prevleka iz tega: odluščiti lepilo
♦ filat. brazdasto lepilo plast lepila z brazdami na hrbtni strani znamke; kem. dekstrinsko, kazeinsko lepilo; petr. lepilo rudninska zrnca, ki vežejo med seboj večja zrna starejših rudnin; teh. hladno lepilo ki lepi brez segrevanja; toplo lepilo
SSKJ
lepíti in lépiti -im, tudi lépiti -im nedov. (ī ẹ́; ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. z uporabo lepila pritrjevati kako stvar na drugo: lepiti plakate; lepiti tapete na steno, znamke na kuverte; lepiti na podlogo
    // z uporabo lepila povzročati, da se kaj sprime, zlepljati: lepiti raztrgane liste v knjigi; lepiti plasti / lepiti kuverte zalepljati
    // lepiti cigareto s slino zlepljati papirček, v katerega je zavit tobak; njeno delo je, da lepi škatlice z lepljenjem izdeluje; pren. lepiti življenje iz drobcev
  2. 2. imeti lepilno lastnost, moč: ta klej slabo lepi; izsušeno lepilo ne lepi več
    lepíti se in lépiti se, tudi lépiti se 
    1. 1. s prislovnim določilom zaradi lepljivosti se pritrjevati na podlago: blato se lepi na podplate; kri curlja iz rane in se lepi na kožo; potni lasje se lepijo na čelo; snežinke se lepijo na steklo; testo se lepi na prste; knjiž., redko na obrazu mu je lepil prah / ekspr. steza se lepi ob gladki steni
      // zaradi lepljivosti pritrjevati se drug k drugemu: mokri lasje, prsti se mu lepijo
    2. 2. ekspr. kazati veliko čustveno navezanost na koga: dekleta se kar lepijo nanj
    3. 3. knjiž. odlepljati se: tekmovalci se drug za drugim lepijo od skakalnice; kadar je zamahnil, so se muhe v rojih lepile od mrhovine
      ●       ekspr. od žeje se ji jezik kar lepi na nebo zelo je žejna; ekspr. od spanca se mu lepijo oči zaradi zaspanosti se mu veke zapirajo; knjiž., ekspr. njene oči se lepijo na stvareh v izložbah nepremično, poželjivo jih gleda; slabš. ali se jim moraš kar naprej lepiti na pete biti v njihovi družbi
    lépljen -a -o: odstraniti lepilo, s katerim je bila znamka lepljena
    ♦     les. lepljeni les les, zlepljen iz več plasti; obrt. lepljena obutev obutev, pri kateri je podplat pritrjen z lepljenjem; šport. lepljene smuči smuči, zlepljene iz več plasti; tekst. lepljene preproge preproge, pri katerih so niti lasu na spodnji strani zabodene v tkanino in prilepljene
SNB
léviske -visk ž mn. (ẹ̑) pog.
kavbojke znamke Levi's: legendarne leviske; Cena, zlasti za izvirne leviske, je kar visoka E po blagovni znamki Levi's® (od 1873) ameriškega proizvajalca Levi Strauss & Co.
SSKJ
lík1 -a m (ȋ) 
  1. 1. oseba kot literarna, dramska upodobitev: podati življenjsko pristen lik; igralec je ustvaril prepričljiv lik te zgodovinske osebe; filmski, igralski, odrski liki; to je najlepši ženski lik v njegovih romanih; liki v tragediji; ekspr. Shakespearova galerija človeških likov / dramski lik
    // s prilastkom oseba kot nosilec kake lastnosti: igralec je dobro podal lik gizdalina; junaški lik iz naše revolucije; lik borca in heroja / z oslabljenim pomenom vzgajati socialistični lik človeka
  2. 2. knjiž., navadno s prilastkom likovno upodobljen predmet ali živo bitje; kip, podoba: lesen lik sejalca; lik zveri; lik iz kamna; lik na kovancu; znamke s pesnikovim likom; pren. duhovni lik pesnika
    ●     knjiž. njen lik mu je vedno pred očmi obraz, podoba, postava
  3. 3. kar je likovno upodobljeno sploh: risati po pesku nekakšne like; okrasni liki na ploskvi
  4. 4. geom. tvorba, sestavljena iz točk, premic in ravnin: izračunati ploščino lika / enakokotni lik; ploskovni, prostorski lik; podobni, skladni liki; raznostranični lik / geometrijski lik
  5. 5. igr. obrazec, razdeljen v kvadrate, v katere se vnašajo določene rešitve: vpisati besedo, črko v lik / magični lik pri katerem se iste besede ponovijo vodoravno in navpično tako, da se križajo
    ♦     šport. lik kar nastane ob spremembi smeri na smučeh; skupina med seboj povezanih elementov umetnostnega drsanja; obvezni liki liki umetnostnega drsanja, ki so glede na težavnost, izvajanje in število ponovitev natančno predpisani
SSKJ
líla prid. neskl. (ȋ) pog. (bledo) vijoličast, lilast: lila obleka; jopica je lila
    líla prisl.: lila rožnata znamka
SSKJ
línijski -a -o prid. (í) nanašajoč se na linijo:
  1. a) linijski nasad / linijski ornament
  2. b) linijski avtobusi; linijsko letalo / linijski promet promet po stalni progi in po stalnem voznem redu
  3. c) linijska proizvodnja v avtomobilski industriji
  4. č) linijski članki iz časopisa; pesnika niso prištevali med linijske literate
    ●     star. linijske čete redne, stalne čete
    ♦     filat. linijsko zobčanje zobčanje, pri katerem se zobča vrsta znamk najprej vodoravno, nato navpično; navt. linijska ladja ladja, ki vozi po stalni progi in po stalnem voznem redu; linijska plovba; vet. linijska reja selekcijska reja, ki ima namen prenašati izbrane lastnosti od enega prednika, navadno moškega, na potomstvo; voj. linijska ladja nekdaj najmočnejša vojna ladja na jadra
SNB
lógo -a m (ọ̑) pog.
grafični element, ki označuje blagovno znamko, podjetje, organizacijo; logotip: barvni logo; logo evrolige; Njihov logo je bil simbol naše generacije E ← agl. logo, skrajšano iz ↑logotíp
SNB
logotíp -a m (ȋ)
grafični element, ki označuje blagovno znamko, podjetje, organizacijo; logo: nov logotip; logotip podjetja; Naročniki z vsega sveta želijo imeti na kristalnih kozarcih logotip svojega podjetja in najhitreje ga posredujejo prav po internetu E ← agl. logotype iz (↑)lógos + (↑)típ1 
SSKJ
makulatúren -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na makulaturo: makulaturne pole, znamke / makulaturni papir
SSKJ
mánkolísta -e ž (ȃ-ȋ) filat. seznam znamk, ki manjkajo v okviru kake celote: sestaviti mankolisto; zamenjava znamk po mankolisti
SSKJ
márka -e ž (ȃ) 
  1. 1. denarna enota Zvezne republike Nemčije, Nemške demokratične republike, Finske: vstopnina je pet mark / finska, nemška marka
    // bankovec ali kovanec v vrednosti te enote: šop mark
  2. 2. raba peša znamka: s starih pisem je potrgal marke / razdeljevati blago po markah / zastar. (pasja) marka (pasja) znamka
    ♦     grad. marka oznaka za kakovost betona; zgod. marka v frankovski državi večja grofija ob državni meji; pri starih Germanih najmanjša teritorialna enota pri prehodu iz rodovnega v fevdalni red, srenja
SSKJ
ménjati tudi menjáti -am, in ménjati -am dov. (ẹ́ á ẹ́; ẹ́) 
  1. 1. dati komu kaj za kaj drugega, drugačnega: menjati kruh za cigarete; menjati večje stanovanje za manjše s centralno kurjavo; s prijateljem menjati znamke; ekspr. svojega poštenja ne bi hotel menjati za vse njegovo premoženje / menjala sta vlogi kar je delal, bil eden, dela, je drugi; dobro je menjal kar je pri menjavi dobil, je več vredno kot tisto, kar je dal
    // ali mi lahko menjate dinar, sto dinarjev ali mi lahko za dinar, sto dinarjev daste enakovredno vsoto kovancev, bankovcev manjše vrednosti; menjati lire, marke za dinarje, dolarje dati ali dobiti lire, marke za enakovredno, ustrezno vsoto dinarjev, dolarjev
  2. 2. dati, postaviti kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste: menjati razgreto cev mitraljeza; menjati utrujene konje pri vozu; mehanik je menjal olje v avtomobilu / redko menjati izrabljene dele z novimi nadomestiti; živali menjajo dlako dobijo drugo, drugačno; med vožnjo je večkrat menjal luči prižgal druge, drugačne; menjati perilo preobleči se; menjati seme uporabiti za setev seme druge, drugačne sorte
    // napraviti, da kdo drug dobi, prevzame opravilo, mesto kake osebe: trener je menjal oba slabša igralca; v slabem podjetju se delavci hitro menjajo; straža se je menjala vsaki dve uri
  3. 3. z oslabljenim pomenom izraža, da preide osebek s prvotnega, prejšnjega mesta, položaja na drugega: menjati bivališče, skrivališče; menjala sta sedeža / ob novem letu je menjal podjetje šel v službo k drugemu podjetju; menjati poklic začeti opravljati drug poklic; menjati službo iti v službo drugam; menjal je zdravnika, toda tudi novi ni mogel narediti čudeža začel se je zdraviti, zdravi se pri drugem zdravniku
  4. 4. napraviti, da dobi kaj drugačno obliko, stopnjo, vsebino: človek z delom menja naravo in sebe; po porazu je menjal prepričanje; ladja je menjala smer; temperatura, veter se lahko hitro menja
    ●     ekspr. težko je živel, pa ne bi menjal (z nikomer) ne bi hotel postati, biti kdo drug; posestvo je že večkrat menjalo lastnika postalo last drugega; menjati pogovor, temo začeti govoriti o čem drugem; preg. volk dlako menja, a narave nikdar človek ne more zatajiti svojega bistva
    ♦     avt. menjati prestavo narediti, da postane položaj zobnikov v menjalniku drugačen; med. menjati glas spremeniti glas iz deškega v moškega v dobi pubertete; mutirati; lingv. menjati končnice pri glagolu; šah. šahista sta menjala trdnjavi drug drugemu izločila trdnjavo iz igre; voj. menjati korak premakniti dvakrat zapovrstjo isto nogo naprej, da se korakanje uskladi
    ménjati se tudi menjáti se, in ménjati se nedov. in dov., redko, s prislovnim določilom  izraža, da pojavi, predmeti so, se pojavljajo drug za drugim; menjavati se: na tem področju se menjata apnenec in lapor; v življenju se menjata smeh in jok, up in obup
    menjáje: dajal je menjaje zdaj enemu, zdaj drugemu; nosili so ga menjaje; menjaje (se) delati, stražiti
    menjajóč -a -e: pogosto menjajoči se gostje; menjajoča se sreča
SSKJ
menjeváti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. dajati komu kaj za kaj drugega, drugačnega; menjavati: menjevati koruzo za sol / s prijateljem si menjujeta znamke
  2. 2. dajati, postavljati kaj na mesto, kjer je prej bilo drugo iste vrste: žena ravnokar menjuje zavese
    // delati, da kdo drug dobi, prevzame opravilo, mesto kake osebe: ta trener premalo menjuje igralce; v slabem podjetju se delavci pogosto menjujejo
  3. 3. z oslabljenim pomenom izraža, da prehaja osebek s prvotnega, prejšnjega mesta, položaja na drugega: menjevati bivališče / rad menjuje hotele / kar naprej menjuje službe
  4. 4. delati, da dobi kaj drugačno obliko, stopnjo, vsebino: menjevati pravopis; položaj na bojišču se pogosto menjuje
    menjeváti se izraža, da pojavi, predmeti so, se pojavljajo drug za drugim: fantazijski prizori se menjujejo s stvarnimi opisi
SNB
mílka -e ž (ȋ)
čokolada iz alpskega mleka in dodatki v vijolični embalaži švicarske blagovne znamke Milka: Pripravili so jim več kot sto iger in jim razdelili nekaj sto tisoč čokoladic milka E po blagovni znamki Milka® (od 1901) iz nem. Mil(ch) 'mleko' + Ka(kao) 'kakav'
SSKJ
motíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na motiv: z novo zbirko je razširil motivni krog pesniškega sveta; motivni svet slik / motivna novost
♦ filat. motivna zbirka zbirka znamk z določenim motivom; zool. motivno petje ptičje petje, sestavljeno iz več elementov
    motívno prisl.: motivno je posegel v preteklost; njegovo delo je motivno in izrazno novo
SNB
múlčer -ja m (ú) agr.
stroj za mletje, stiskanje rastlin, rastlinskih delov, zlasti trave: poljedelski mulčer; travniški mulčer; Na ogled je več različnih znamk traktorjev, prvič pa bo predstavljen mulčer s patentiranim sistemom za lažjo košnjo po brežinah E ← agl. mulcher iz ↑múlčiti
SSKJ
mústang -a m (ȗ) 
  1. 1. divji ali pol divji konj, ki živi v Severni Ameriki: loviti mustange
  2. 2. tip ameriškega športnega avtomobila znamke Ford: voziti se v mustangu
SNB
nadaljeváni -a -o prid. (á) pravn.
ki je storjen v več dejanjih, v različnih časih, ki si sledijo: nadaljevana goljufija; Obtožba mu je poleg nadaljevanega kaznivega dejanja ponarejanja denarja očitala še, da je ponaredil tisoč hrvaških znamk, vendar ga je sodišče za to kaznivo dejanje zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo E (↑)nadaljeváti
Število zadetkov: 199