- zvestejše , scalmus, -mi, ladje klin, okuli kateriga ſe veſlu obrazha, ali pervèṡhe, de mozhenéſhi, inu ṡveiſtiſhe veſlajo, veſſelnik
Zadetki iskanja
Vorenc
zvesto (z'vesto) prisl., F7, aſsectari, ẛa enim hoditi, hitéti, s'véſtu ſe eniga derẛhati, vernu ſpremlovati; cum fide, s'vero, ṡvéſtú; deosculari, kuſhovati, ṡvéſtu kuſhati; efflagitare, mozhnu proſſiti, ṡvéſtu proſſiti; fidè, et fideliter, ṡvéſtu, vernu; pervigilare, ṡveſtu vahtati, dolgu zhaſſa zhuti, ali prezhuti; potulentus, -a, -um, kateri ṡveſtú, ali redlih pye
Svetokriški
zvesto prisl. 1. zvesto: oblubi de mu hozhe ſveſtu shlushiti ǀ ta hudi v'podobi zhloveski je suestu enimu bogatimu Gospudu shlushil ǀ njega ſyn svestù mu je shlushil ǀ kaku ſò ony lepu Bogu shlushili, ſveiſtu njegove Svete sapuvidi dershali ǀ kadar pak G: Bogu taku svestù li en ſam meſsiz bil shlushil ǀ more poprej 14 lejt Labanu ſuèſtu shlushiti ǀ ſladak je letem kateri njemu sveſtu inu fliſik shlushio ǀ En Sam Samuel v'mej vsimy leviti je ſveistu Bogu shlushil ǀ Shluſhite ſvejstu G: Bogu ǀ trij, inu trijdeſseti lejt sueſtumu je imela strezhi 2. vestno: Ste dolshni ſvejſtu deſſetino opraulat ǀ Kar Ceſariu shlishi suestu plazkash ǀ Leta andtverhar je imel fliſſik, inu ſvejſtù dellat ǀ ony fliſsik, inu ſveſtù opraulaio, kar Bug ym sapovej ǀ Sveiſtu ſo plazhuali deſſetino ǀ Svejſtu, inu veſſelu imash deſſetino tvojmu duhounimu Ozhetu, inu Paſteriu opravit 3. verno, brez odstopanj: pride ter mu ſapovei ſveſtu ſapiſſat, kar bò on reKal ǀ Aku ti suestu s. sapuvidi, dershish ǀ ſvejſtù sapuvidi, ali Regulo S. Claræ dershe ǀ to sapuvid Boshjo ty bogabojezhi ludje svèstu ſo dershali ǀ kateri ſte ſvèſtu moje sapuvidi dershali 4. vztrajno: tiga svestu, inu pres vſiga konza je proſsila sa suojo vbogo slahto primer.> she vſelej ſvesteshi bi mogal G. Bogu shlushiti ǀ njemu h'shlushbi ſo suoje zartane Neveste sapustili, de bi njemu suesteſhi shlushili Pomeni so v nekaterih primerih težko razločljivi, ker so bili v miselnosti 17. stoletja združeni v en pojem.
Svetokriški
zvezan -a prid. 1. zvezan: na meiſti teh shtrikou, inu ketn s' katerimi je bil ſa nasho volo svesan im. ed. m ǀ zhes duei leiti S. Paulus ie bil v' prepuvidi ſveſan im. ed. m ǀ shtriki, inu ketne s' katerimi je bil sveſan im. ed. m ǀ kushovati ketne, is katerimi je bil ſvesan im. ed. m ǀ bò mogal v'mej tulikajn million taushent hudizhou, inu fardamanikou s'kazhamii ſueſan im. ed. m, inu sapleten prebivat ǀ Tamkaj v' plemeni shveplenskim leshi ſveſana im. ed. ž dusha tvoje lube zartane Mattere ǀ Aku bode hotal tebe v'keho svesaniga tož. ed. m ži. djati ǀ ta folk perpele Jeremia ſveſaniga tož. ed. m ži. ǀ Aquilinus Ajdouski Rihter je bil sapovedal S. Floriana ſueſaniga tož. ed. m ži. k' ſebi perpelat ǀ shiviga ſo bily vjeli Saxonskiga Firshta, ter sveſaniga tož. ed. m ži. ſo bily k'Ceſariu perpelali ǀ kateriga hudizhy s' ketnamy ſvesaniga tož. ed. m ži. ſo pelali ǀ Lety njega terdu suesaniga tož. ed. m ži. dershè ǀ de bi Tebe sveſſaniga tož. ed. m ži. v' Jeruſalem pelali ǀ de preze imaio S. Blasha vlovit, inu sveſvniga tož. ed. m ži. k' njemu perpelat ǀ dua hudizha s'gorezhemi ketni sveſano tož. ed. ž ſta dershala ǀ Potle sapovej Olybrius en velik kad vode perneſti, inu ſveſano tož. ed. ž noter vurezhi ǀ de imaio Thereſio ſveſſano tož. ed. ž v'jetje k'Eduvarduſu poſtavit ǀ kateri s' tabo sa Chriſtuſavo volo ſo ſvesani im. mn. m ǀ s'gorezhimy ketnamij ſo ſueſani im. mn. m, inu martrani ty puntarij Boshij ǀ Ena galea polna galiotu s' ketenamy ſvojh hudih ſhell ſvesanih rod. mn. ǀ de bi vſe karſhenike svesane tož. mn. m v'Ieruſalem perpelal ǀ s' gorezhmi ketnami imaio, rokè, inu noge ſveſane tož. mn. ž ǀ s' svesanimy or. mn. rokamy ſpij 2. privezan, priklenjen: kadar bosh v'jetje padla na poſtelo svesana im. ed. ž od bolesni 3. povit, zavit: ter taku ſueſaniga tož. ed. m ži. ſo bili v' grob poſtavili
Svetokriški
zvezati zvežem dov. zvezati: Krajl ga sapovei ſvesat nedol., inu venu temnu jetje urezhi ǀ ga ie bil ſapovedal s' shtriki kakor eniga tatu ſveſat nedol. ǀ je bil sturil svesat nedol. S. Petra ǀ ga je bil sapovedal s' duema ketnamy tardu sveſat nedol. ǀ je bil ſapouedal ſvojm shlushabnikam unimu nesrezhnimu zhloveku rokè, inu nogè svesati nedol. ǀ on je prishal Chriſtusa svesat namen. ǀ Sam ſebe ſe saplete, inu sveshe 3. ed. s' shtriki teh grehou ǀ roke sa herbtam ſvesheio 3. mn. ǀ kakor eniga ſhelma, ali Raisbujnika popadejo, ga sveshejo 3. mn. ǀ ga terdu svesheio 3. mn. ǀ pertezhe Krajleua uahta popadeio Eduvarda ga ſveſſeio 3. mn. ǀ Sveshite vel. 2. mn. mu rokè, inu noge, inu ga verſite v' te vunaine temme ǀ Vſtanite gori, inu ſveshiteme vel. 2. mn.+, peliteme kamer vam je lubu ǀ Paſs, s' katerim Mashnik ſe prepaſhe, pomeni shtrike, s' katirimi ſo bily Judy Chriſtuſa ſvesali del. mn. m ǀ s'shtrikami, inu ketnamy ſo ga bily ſveſali del. mn. m ǀ de bi Chriſtuſa vlovili, svesali del. mn. m, inu v' Jeruſalem pelali ǀ pogledaj koku terdu ſo ga sveſali del. mn. m
Svetokriški
zvezda -e ž zvezda: Venus je ena dobra, inu ſrezhna ſvejsda im. ed. ǀ ſvesda im. ed. Iupiter imenovana oſsemdeſset krat ie vekshi kakor ſemla ǀ Taiſta Jacobaua ſveſda im. ed., inu Iſraëlska vejza ǀ bi nebil ratal … is Svetle ſvejsde rod. ed., ena paklenska glauna ǀ Aſtrologij pak pravio, de pride od ſveſde rod. ed. ǀ Perglihaio Mario Divizo … Eni sfetli ſvejſdi daj. ed. Danizi ǀ vy posnate dobru uno ſvejsdo tož. ed. Daniza imenouano ǀ taiſti folk nemore vidit to ſvesdo tož. ed. Polaris ǀ prezei je bil poklizal eno novo ſveſdo tož. ed. ǀ Kadar ty Modrj ſo to ſvèsdo tož. ed. vgledali ǀ Bug skuſi ſveisdo tož. ed. ſvoje Svete gnade nei bil taiſte resuetil ǀ zhlovik ie pod tako svesdo or. ed. rojen ǀ ozhy ſe bodo ſvitele, kakor duej ſvejsdi im. dv. ǀ ſvejsde im. mn. ſò v' ſvoj ordingi ſtale, inu tekle ǀ ſvesde im. mn. opoldne ſo ſe vidle ǀ Svesde im. mn. bodo s'Nebeſs padale ǀ nesnane, inu zhudne svesde im. mn. ſe ſo vidile ǀ ſe ſvètiti, kakor te ſveſde im. mn. ǀ Svejsde im. mn. Katere na glavi imash ǀ ſo te nove, zhudne, inu ſtrashne ſuejsde im. mn., katere vezhkrat na Nebeſsoh nam ſe prikasheio ǀ Svèſde im. mn. sò ſvetle, inu ſe navidi od kod ſvetlobo prajmejo ǀ dushe nej ſo ſvèsde im. mn., kokar Appolinaris pravi ǀ zhudne sveſde im. mn. v'luftu ſe Kasheio ǀ Ziſtu je Nebu, rumenu je ſonze, ſvetle ſò ſvajſde im. mn. ǀ Sveisde im. mn. nej ſo taku ſvetle, de bi po dnevi ſvojo ſvetlobo obdarshale ǀ kulikajn je ſvejsd rod. mn. na nebeſſih ǀ sakaj jest govorim od Angelou, inu od Svejsd rod. mn. ǀ Jeſt vejm de letu Glynſnor nej mogal ſposnati is ſvejſd rod. mn. ǀ Baruch Prerok govorij od ſveſd rod. mn. ǀ od svesd rod. mn. suojga rojstvua je podvarshen ǀ bote vidili tu rumenu ſonce ſtati na ſred teh svèsd rod. mn. ǀ ni lepoti te lune, ni ordingi teh ſvesd rod. mn. ǀ v'suoij deſni roki je dershal ſedem ſueisd rod. mn. ǀ Angelom je dal Nebeſſa, ſvejsdam daj. mn. ta Firmament ǀ Sapovej ſvejsdom daj. mn. de ſe imajo zhes Sisara vojskovati ǀ bi njemu pokasali tu ſvetlu Nebu, tu rumenu ſonze, te lepe ſvejsde tož. mn. ǀ niegou rod bò ugmiral Kakor ſvesde tož. mn. na nebu, inu peiſih v'mory ǀ poprej bi ſi jeſt upal ſvejſde tož. mn. na Nebeſsyh sishteti ǀ Gospodar zhes ſveſde tož. mn. ǀ Kadar je hotel ſtvarit Svejsde tož. mn., luno inu ſonze ǀ Bug pak v'gmera njega rod kakor suesde tož. mn. na Nebeſsih ǀ v 'roki pak dershi sueisde tož. mn. de te pravinzhne polona ǀ taiſto polsdigne nikar zhes letu, kar je na ſemli, ampak tudi zhes ſveisde tož. mn., luno, inu ſonze ǀ ony ſò preobernili ſolse v' shlahtne perlne, laſy v'kazhe, kry v' gartroshe, zholne v' ſvésde tož. mn. ǀ Videm eniga Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde tož. mn., luno, ſonze, inu Nebu gleda ǀ per luni, inu ſvejsdah mest. mn. imà ſvoje prebivalszhe ǀ Se bodo zhudeſa godila na Sonci inu na luni, inu na Sveſdah mest. mn. ǀ Se bodò zhudeſſa godila na Sonzi, inu na Luni, inu na Suesdah mest. mn. ǀ ſe ſveti kakor tu ſonze v' mej ſvesdami or. mn. ǀ Daniza je ta ner sfetlejshi v' mej ſvejſdamy or. mn. ǀ Archimedes je bil sariſal tu veliku nesmernu Nebu s'vſemij svesdamij or. mn., inu Planèti ǀ Ti tudi Krajliza Nebeſshka danaſs ſi Kronana s'ſvejsdamy or. mn. Beseda se uporablja tudi v pomenu ‛planet’, saj se kot zvezde omenjajo Venera, Danica in Jupiter.
Svetokriški
zvižan -a prid. dokazan: je bilu njemu svishanu im. ed. s de ta mutaski negnusni greh je tribal (IV, 18) ǀ dokler nebo prau svishanu im. ed. s (V, 357)
Vorenc
zvižanje s, F4, aſsertio, poterjenîe, ṡviṡhanîe; demonstratio, ṡviṡhanîe, iṡkaṡanîe; lemma, -tis, enu pravu ṡviṡhanîe, katerimu ſe ne more ṡupar ſtati; popysma, tú ṡviṡhanîe, ali teplanîe, de ſe en koîn vkroty
Vorenc
zvižati dov., F4, causari, isgovarjati ſe, toṡhiti ſe, Deut:30. tudi s'urṡhoham ṡkasati, ali ṡvishati; instrumentum, -ti, orodie, naredba, ſprava, perprava, pravdna piſma, vſá ṡhlaht piſma, s'katerimi ſe ṡviṡha, ali ṡkaṡhe; probare, iṡkaṡati, ṡviṡhati, hvaliti, preṡhtimati, iṡkuſhati, ṡa dobriga ſpoṡnati; refellere, ṡviṡhati de eniga govorjenîe nei reis
Svetokriški
zvižati -am dov. dokazati: S' tem je hotel S. Paulus suishat nedol., de Chriſtus je vezh kakor en Angel ǀ tebi hozhem ſuishat nedol., de lahku moresh letu ſturiti, skuſi leto pergliho ǀ potroshtat, inu ijm ſvishat nedol. de G. Bug vſe ludy sheli, inu hozhe isvelizhat ǀ je dolshan svishat nedol., de je praui Syn taiſtiga Ozheta ǀ de bi nyh nedolshnoſt s' vurelem kropam nebile perſilene s' vishat nedol. ǀ leto resnizo skuſi leta urshoh ſvisha 3. ed., rekozh ǀ Na vſe letu je bil S. Valentinus odgovuril, iskaſal, inu Ceſſarju dopovedal, inu s' lepimy urshohi iskaſal, inu ſvishal del. ed. m ← srvnem. bewīsen ‛pokazati, naučiti, dokazati’ s prevedeno predpono; → vižati
Svetokriški
zvleči -čem dov. zvleči: mozhnu potegne ſa kateno, ter Iupitra na ſemlo slezhe 3. ed. ǀ na tuga s'postele slezhe 3. ed., inu sapovei tem drugim hudizhom de ga imaio na raſin natekniti
Tolkala
Tolkala
Gledališče
Gledališče
Tolkala
Gledališče
Svetokriški
zvon -a m zvon: kakor sgun im. ed., kateri druge v'Cerku vabi inu ſam nihdar ne grè noter ǀ dokler nej bilu sgona rod. ed. ludje perzajtu ſo v'cerqvu prishli ǀ Pſalmiſt je djal, de minj kakor glaſſ tiga ſgona rod. ed. ǀ pſſ kakor sashlishi ta sgon tož. ed., tezhe pò shtengah ǀ neproſsim drugu, temuzh de bi en sgon tož. ed. kupu s'eno cerqvu ǀ ſo vſelej na plazu en ſgon tož. ed. imelì ǀ kadar kuli ſo s' sgonam or. ed. snaminie dali ǀ G: Bug jo vabi s'sgonam or. ed. v'Cerku ǀ vſy sgonovi im. mn. ſami od ſebe sazhneio v' Rimi sgonit ǀ Kai pomeni de sgonovij im. mn., inu orgle ſe nepoſtè shliſhat ǀ ſgonovi im. mn. s' ſvojm glaſſam lufft napolnio ǀ vſak dan ſgonovy im. mn. merlizhom sgonè ǀ sgonovy im. mn. ſe neshlishio ǀ kokar ty glaſsni ſgonuvi im. mn. ǀ sgonove tož. mn. sgonit vezh neshlishio Celotna besedna družina izkazuje koren zgon-, ki se je v zahodnih narečjih fonetično razvil iz zvon-.
Svetokriški
zvončič -a m zvonček: kulikajn ſgonzhiszhu rod. mn. je bilu? Najdem de ſo bily tryſtu, inu ſeſtdeſſet ǀ ſakaj Bug je bil ſapovedal te ſgonzhizhe tož. mn. na ta mashni plajsh obeſſit (II, 261) → zvon
Tolkala
Svetokriški
zvoniti -im nedov. zvoniti: shlishi K'S. Maſhi sgonit nedol. ǀ cell dan shlishimo ſgonit nedol., inu ure biti ǀ Meshnar gre ſvetu jutru sgonit namen. ǀ kadar k' Mashi sgonj 3. ed. ǀ vſak dan ſgonovy merlizhom sgonè 3. mn. ǀ kadar ſim shlishal, de ob pounozhi ſo k' juternizam sgonili del. mn. m → zvon
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 439
- 440
- 441
- 442
- 443
- 444
- 445
- ...
- 448
- Naslednja »
Število zadetkov: 8941
Dostopnost