žúpa2 -e ž (ú)
1. nižje pog. juha: naliti, srebati župo; redka, vroča župa / goveja, krompirjeva župa
● ekspr. ta pa ni po (prežgani) župi priplaval je bister, prebrisan
2. nar. sladek sok iz mletega, mečkanega grozdja, sadja; mošt
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
župánčičevski -a -o prid.(ȃ)
tak kot pri Župančiču: župančičevski ritem; župančičevski zanos
tak kot pri Župančiču: župančičevski ritem; župančičevski zanos
- župánčičevsko prisl.:
izražati se (po) župančičevsko
SSKJ²
žúrka -e ž (ȗ) pog.
1. družabna prireditev, namenjena zabavi, navadno v večernem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; zabava: žurka se je zavlekla do šeste zjutraj; pospravljati po študentski žurki; novoletna žurka / povabiti na žurko za rojstni dan domačo zabavo
2. dogajanje, pri katerem se udeleženci zabavajo: glasbena skupina zna narediti žurko
1. družabna prireditev, namenjena zabavi, navadno v večernem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; zabava: žurka se je zavlekla do šeste zjutraj; pospravljati po študentski žurki; novoletna žurka / povabiti na žurko za rojstni dan domačo zabavo
2. dogajanje, pri katerem se udeleženci zabavajo: glasbena skupina zna narediti žurko
SSKJ²
žúžlja -e ž (ȗ)
1. ekspr. kdor (rad) vsebinsko prazno govori: veljal je za žužljo
2. nar. gorenjsko točilnica žganja: pije po vseh žužljah
1. ekspr. kdor (rad) vsebinsko prazno govori: veljal je za žužljo
2. nar. gorenjsko točilnica žganja: pije po vseh žužljah
SSKJ²
žvènk1 žvénka in žvênka m (ȅ ẹ́, é)
1. oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: slišati tanke žvenke; šipa se je z žvenkom razletela
// žvenketanje: oddaljen žvenk kladiv; žvenk kovancev
2. nav. ed., ekspr. denar: popival je, dokler je bilo kaj žvenka; imeti dosti žvenka in cvenka
● kosa ima pravi žvenk glas ob udarcu po njej kaže na dobro kvaliteto
1. oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: slišati tanke žvenke; šipa se je z žvenkom razletela
// žvenketanje: oddaljen žvenk kladiv; žvenk kovancev
2. nav. ed., ekspr. denar: popival je, dokler je bilo kaj žvenka; imeti dosti žvenka in cvenka
● kosa ima pravi žvenk glas ob udarcu po njej kaže na dobro kvaliteto
SSKJ²
žvenketáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́)
dajati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: kose so žvenketale; prazne steklenice so ob tresljajih žvenketale; streljali so, da so žvenketale šipe v oknih / koščki ledu so žvenketali po skalah žvenketajoč padali
// povzročati ostre, višje glasove zlasti z udarcem, trkom s čim: nestrpno je žvenketal z avtomobilskimi ključi; žvenketali so s kozarci in si nazdravljali
● ekspr. vedo, kje je treba žvenketati z denarjem kazati svojo premožnost; ekspr. žvenketati z orožjem groziti z vojno
dajati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: kose so žvenketale; prazne steklenice so ob tresljajih žvenketale; streljali so, da so žvenketale šipe v oknih / koščki ledu so žvenketali po skalah žvenketajoč padali
// povzročati ostre, višje glasove zlasti z udarcem, trkom s čim: nestrpno je žvenketal z avtomobilskimi ključi; žvenketali so s kozarci in si nazdravljali
● ekspr. vedo, kje je treba žvenketati z denarjem kazati svojo premožnost; ekspr. žvenketati z orožjem groziti z vojno
- žvenketáje :
kose so žvenketaje zadevale druga ob drugo
- žvenketajóč -a -e:
kovanci so žvenketajoč padli na tla; roko je imela polno žvenketajočih zapestnic
SSKJ²
žvêplo -a s (é)
krhka nekovina živo rumene barve, ki gori z modrim plamenom: pridobivanje žvepla; vonj po gorečem žveplu / žveplo v prahu
● ekspr. bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika silovito ga napadati z besedami
♦ min. amorfno, kristalno žveplo; samorodno žveplo
krhka nekovina živo rumene barve, ki gori z modrim plamenom: pridobivanje žvepla; vonj po gorečem žveplu / žveplo v prahu
● ekspr. bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika silovito ga napadati z besedami
♦ min. amorfno, kristalno žveplo; samorodno žveplo
SSKJ²
žveplovodík -a m (ȋ)
spojina žvepla in vodika z vonjem po gnilih jajcih, kem. vodikov sulfid: meriti količino žveplovodika v zraku; vonj po žveplovodiku
spojina žvepla in vodika z vonjem po gnilih jajcih, kem. vodikov sulfid: meriti količino žveplovodika v zraku; vonj po žveplovodiku
SSKJ²
žvížgati -am nedov. (í)
1. s pihanjem skozi odprtino med ustnicami povzročati visoke, ostre glasove: naučil se je žvižgati; šel je po cesti in žvižgal; tiho, veselo žvižgati / žvižgati znano pesem / žvižgati na piščalko; žvižgati skozi prste
2. z žvižganjem dajati znamenja: žvižgati prijatelju, psu; sošolec žvižga pod oknom / žvižgati za dekleti
3. dajati visoke, ostre glasove: lokomotiva, piščalka žvižga; brezoseb. v sapniku mu je žvižgalo piskalo
// oglašati se s takimi glasovi: gamsi žvižgajo; v grmovju je žvižgal kos
4. ekspr. dajati žvižganju podobne glasove: ostra burja je žvižgala okoli vogalov; zunaj žvižga veter / bič je žvižgal skozi zrak; krogle so žvižgale nad njihovimi glavami
// povzročati žvižganju podobne glasove: žvižgati s šibo po zraku
5. ekspr. z žvižganjem izražati nezadovoljstvo, zlasti nad gledališko, filmsko predstavo: gledalci so začeli žvižgati; žvižgati govorniku
● ekspr. tako boste plesali, kot bom jaz žvižgal tako boste delali, ravnali, kot bom jaz hotel; star. znal je žvižgati v dva cepa dvoglasno; ekspr. vse njegovo prizadevanje je šlo rakom žvižgat (in ribam gost) je bilo zaman, brez uspeha; ekspr. kmalu bi bili šli vsi rakom žvižgat (in ribam gost) bi umrli, se ubili; ekspr. videti travo rasti in slišati planke žvižgati videti in slišati stvari, ki jih v resnici ni
1. s pihanjem skozi odprtino med ustnicami povzročati visoke, ostre glasove: naučil se je žvižgati; šel je po cesti in žvižgal; tiho, veselo žvižgati / žvižgati znano pesem / žvižgati na piščalko; žvižgati skozi prste
2. z žvižganjem dajati znamenja: žvižgati prijatelju, psu; sošolec žvižga pod oknom / žvižgati za dekleti
3. dajati visoke, ostre glasove: lokomotiva, piščalka žvižga; brezoseb. v sapniku mu je žvižgalo piskalo
// oglašati se s takimi glasovi: gamsi žvižgajo; v grmovju je žvižgal kos
4. ekspr. dajati žvižganju podobne glasove: ostra burja je žvižgala okoli vogalov; zunaj žvižga veter / bič je žvižgal skozi zrak; krogle so žvižgale nad njihovimi glavami
// povzročati žvižganju podobne glasove: žvižgati s šibo po zraku
5. ekspr. z žvižganjem izražati nezadovoljstvo, zlasti nad gledališko, filmsko predstavo: gledalci so začeli žvižgati; žvižgati govorniku
● ekspr. tako boste plesali, kot bom jaz žvižgal tako boste delali, ravnali, kot bom jaz hotel; star. znal je žvižgati v dva cepa dvoglasno; ekspr. vse njegovo prizadevanje je šlo rakom žvižgat (in ribam gost) je bilo zaman, brez uspeha; ekspr. kmalu bi bili šli vsi rakom žvižgat (in ribam gost) bi umrli, se ubili; ekspr. videti travo rasti in slišati planke žvižgati videti in slišati stvari, ki jih v resnici ni
- žvížgati se pog., s smiselnim osebkom v dajalniku
(ne) biti mar: služba se mu žvižga; žvižga se mu, kaj bodo rekli
- žvižgáje :
granate so žvižgaje udarjale v zemljo
- žvižgajóč -a -e:
šel je naprej, žvižgajoč svojo pesem; žvižgajoči udarci bičev
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 472
- 473
- 474
- 475
- Naslednja »
Število zadetkov: 9489
Dostopnost