dajati, prispevati
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Svetokriški
dati dam dov. dati: Kruha nej ſi hotel dati nedol. ǀ to reſnizo nam je hotel dat nedol. saſtopit s. Duh ǀ vam dam 1. ed. ta beli popir ǀ kirkuli na gaſsi eniga petlerja najdesh mu almoshno dash 2. ed. ǀ nej sadosti de drugim pohushajne nedash +2. ed. ǀ Kar Bogu shlishi tu Bogu nadash +2. ed. ǀ neſsaj mu da 3. ed. ta cent denaru ǀ kakor ta roſha dà 3. ed. mèd zhebellam ǀ Leta Catharini prou dâ 3. ed. ǀ ona je ſvojga ſijnu skrila, inu ga neda +3. ed. skuhat, inu snejsti ǀ ſvoij drushini ni sbeſſedo, ni s'djanam pohushajna nedà +3. ed. ǀ Bogu ſe samiri, de nedá +3. ed. njemu ſvoi Sveti shegen ǀ ona nej k' obenimu nuzu, ſadu dobriga nadà +3. ed. ǀ ſe sglihata, roko ſi data 3. dv., de hozheta priatela biti ǀ ſvejt, inu hudizh pak ga ogolufata, inu druſiga njemu nedaſta +3. dv. ampak reve, inu shaloſt ǀ damo 1. mn. perloshnoſt ǀ vy pak ym date 2. mn. nekatere groshe ǀ vasho Hzher moshu daste 2. mn. ǀ obene huale mu nedate +2. mn. ǀ inu ſcepter v'roko mu dadò 3. mn. ǀ pignole ym dado 3. mn. jejſti ǀ ali pak manshi mirro dadè 3. mn. ǀ kateri taku shkodliue navuke dajò 3. mn., inu zhloveka sapeleio ǀ nashi vinogradi nam deſſetine nedadò +3. mn. ǀ spodobne zhaſti, inu huale S. Rus. T. nedado +3. mn. ǀ njemu neda do +3. mn. vekshi urednosti ǀ ſerze dadoſi 3. mn.+ sa volo Boshio vſe martre preſtati ǀ daj vel. 2. ed. nam kruhika ǀ dai vel. 2. ed. meni tvoio S. gnado ǀ Bug ti nedai +vel. 2. ed. jutrishniga dneua dozhakat ǀ nedaj +vel. 2. ed. Bug, de bi drugazhi od Marie Matere Boshje miſlili ǀ daimi vel. 2. ed.+ meſſa ǀ aku edn ti vſame ioppo, daimu vel. 2. ed.+ she plaish ǀ Dainam vel. 2. ed.+ tedaj polovizo tvoje shaloſti ǀ Bug tebi dej vel. 2. ed. ſrezho ǀ Vſe lete ſi vſhe enkrat v'nasho oblast dal, dei vel. 2. ed. tedaj nam tudi, lete, kateri ſo tudi shiveli, kakor ony ǀ Vſimimo tedaj Ceſſarju leto hualo, ter daimo vel. 1. mn. jo Nashimu Odresheniku Chriſtuſu JESUSU ǀ Veſſelimoſe, inu zhaſt dajmu vel. 1. mn. Bogu ǀ rajtingo dajte vel. 2. mn. od vashiga shivejna ǀ dejte vel. 2. mn. y en dober ſvit ǀ Nikar nedaite +vel. 2. mn. S. Rus. T. enimu katiri je hudoben kakor en peſſ ǀ njemu je bil ta leben dal del. ed. m ǀ obeniga lona ne bo dall del. ed. m ǀ Gospud Bug vam je bil dau del. ed. m tiga Synu ǀ jeſt bi nedal +del. ed. m zhes pet vinariu sa leto kravizo ǀ Synvu ſi bila imè dalla del. ed. ž Ruben ǀ je bila dala del. ed. ž tulikajn blaga ǀ Vsaketera deshela po ſvojm jeſiku je Bogu imè data del. ed. ž ǀ meni drugiga bi nadala +del. ed. ž temuzh en ſam guant ǀ kadar moja dusha bo prishla iskat tu moje greshnu truplu na ſodni dan, de bi raitingo dalu del. ed. s od ſvojga lebna ǀ njegovu truplu en lep duh je od ſebe dallu del. ed. s ǀ S. Iogri nam ſo en exempel dali del. mn. m ǀ ſmò radi almoshno dalli del. mn. m ǀ petleriu pak de bi imel od sheie umreti bi ene kapelze nedali +del. mn. m ǀ taku de bi ſe njemu kriviza godilla, kadar bi njemu libre nedalli +del. mn. m ǀ Aron je menil de shene nihdar nebodo pervolile, inu nijh slatù dallè del. mn. ž … ali k'zhastu tiga Malika prezei ſo dalle del. mn. ž ǀ de s'vashim truplom nebote drugim pohushajna dale del. mn. ž dati se pustiti se: ſe taku mozhnu vkorenini, de ſe nedà +3. ed. vezh vun potegnit čez dati predati, izročiti: Judom ga zhes dash 2. ed., de ga bodo krishali ǀ Christus poprej glavo doli perpogne, inu potle dusho zhes da 3. ed. ǀ vidimo, de poprej dusho zhes dadò 3. mn., inu ſhe li kadar vmerjò ǀ Rihtnim hlapzom yh zhes dadò 3. mn. ǀ puſtimo hudizham kar Bug ym je zhes dall del. ed. m ǀ kadar bi tebe tvoja Goſpoiska Rabelnu zhes dalla del. ed. ž ǀ vas bodo Angelzi, inu Svetniki sapuſtili, inu tem smerdlivem hudizkom zhes dalli del. mn. m nah dati popustiti, biti popustljiv, prizanašati: en hishni Gospodar imà s'ſvojo sheno shiveti, lubit, poterplejne imeti, inu nah dati nedol. ǀ k' ſnaminu de groſovitnoſt tyh marter bo nag dalla del. ed. ž ǀ kadar uode ſo bile nah dalle del. mn. ž, ta zholn je bil shal pozhivat na ta viſsoki hrib Armenie noter dati navesti, nakazati: Noter da 3. ed. Iſmaelu de Iſaka ie vuzhil malikovati ǀ hude miſli mu noterda 3. ed. ǀ vſe tu vam noter da 3. ed. Hudizh ǀ Ali Bug ſe vsmilij zhes Iosepha, inu njegovim bratom noter da 3. ed. to miſsu, de onij ſo bilij njega is shterne isulekli rajtingo dati položiti račun, odgovarjati: kadar imajo rajtingo Bogu pred ſpovednikam dati nedol. ǀ Tudi vy Hoshtery bote mogli rajtingo dati nedol., od tajste premajhine mire, inu vage s'katerimi ſte ludy goluffali ǀ rajtingo dajte vel. 2. mn. od vashiga shivejna slovo dati slovo dati, odsloviti: je urshoh imela taiſtom slavu dati nedol. ǀ mu ſapovei de ima ſlavu s'hishe taiſti ſvoij priatelzi dati nedol. ǀ hitru mu ſlavu da 3. ed. ǀ ſo ga proſsili de bi taisti loterzi Slavu dal del. ed. m ǀ bote ſlavu dali del. mn. m tej vashi priatelzi srce dati opogumiti: ſerze da 3. ed. ſvojm, Iogrom, Kateri tudi polovizo od shalosti, inu ſtraha martvi ſo bily ǀ gdu menite Nem. Nem. de je bil tako muzh, inu ſerze dal del. ed. m Chriſtuſu vshe polovizo mertvimu ǀ Gdu je bil dal serze del. ed. m, inu muzh tej zartani Gospej Iudit ven se dati predstaviti se (za nekoga drugega), izdati se: sa tiga volo ſe vun dà 3. ed. sa nje ſtriza ǀ Se vun dadò 3. mn. ſa tu kar nejſo, de li ludje ogolufaio, inu dobizhik imaio ǀ ie enkrat dial Iudom, kateri ſe ſo zhudili de Chriſtus Se ie ſa boga vun dal del. ed. m vero dati verjeti: takorshnem nimamo vere dati nedol., ter cilu yh imenuie norze, kateri hozheo is Svejsd prerokouati ǀ zhe meni nhzhete vero dati nedol., vſaj Resnizi Nebeſhki, Chriſtuſu Ieſuſu bote mogli veruati ǀ Beſsedam S. Blasha ſte vero dale del. mn. ž
Pleteršnik
débeł,* debę́la, adj. 1) dick, tri prste d., drei Finger dick; debel sneg, tiefer Schnee, Cig.; debele plasti, mächtige Schichten, Cig. (T.); debela knjiga, dickes Buch; debele solze, große Thränen; debel človek, ein wohlbeleibter Mensch; debel je kakor valiž (valjar), debel si kakor bi te bil zamesil, Erj. (Torb.); debela živina, das Mastvieh; debeli četrtek, der feiste Donnerstag, Notr., Dol., Št.; debela zemlja, fetter Boden; — grob: debelo sukno, debel tobak, debela moka; debeli ogelj, die Grobkohle, debeli apnenec, der Grobkalk, Cig. (T.); debel denar, grobes Geld, Cig.; to je stotak! debel denar! Zv.; — na debelo (en gros) kupovati, prodajati; — groß, stark: debeli gozdi, große, dichte Wälder, Vod. (Izb. sp.)*; debela voda = globoka v., Svet. (Rok.); debelo gledati, große Augen machen, verwundert blicken; debelo videti, schlecht sehen, C.; debelo čuti (slišati), harthörig sein, C.; debela ušesa imeti, Št.; debel glas, tiefe Stimme, debelo govoriti, eine Bassstimme haben; debela ura, eine starke Stunde, C.; debelo uro hoda, Dol.; debelo plačilo, gute Bezahlung, C.; derb, roh; podobe so prav na debelo, rohgearbeitet, Zv.; debela laž, eine derbe Lüge; tako je debela laž, da lehko primeš za njo, Št.; debelo se zlagati; debela šala, plumper, grober Scherz; ta je bila debela, das war eine Grobheit; debele pameti, roh, ohne Bildung, Cig.; debel človek, unartiger Mensch, Cig.; na debelo je ustvarjen, er ist roh, grob, C., Z.; je nekoliko na debelo, GBrda; — debel prestop, grobe Uebertretung, debelo zanemarjenje, grobe Vernachlässigung, DZ.; — debel je za ušesi, er hat seine Tücke, Cig.; = ima za ostrim debelo, Z.
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
dẹjȃnje, n. das Thun: imamo veliko dejanja, wir haben viel Arbeit, viel zu thun, C.; d. s čim imeti, sich mit etwas abgeben, C.; krivo d., sündhaftes Thun, C.; d. in nehanje, das Thun u. Lassen; d. svetnikov, die Geschichte der Heiligen; d. apostolsko, die Apostelgeschichte; das Benehmen, C.; — die Handlung: glavno d., die Haupthandlung; der Act, (pri gledališčnih igrah); das Werk: milosrčno dejanje, ein Werk der Barmherzigkeit.
Svetokriški
dejanje -a s dejanje, delo: Letu djaine im. ed. S. Martina je enu mozhnu prizhe te velike njegove lubesni ǀ nashe djajne im. ed. njemu dopade ǀ nespodobniga djaina rod. ed. nej bilu v'mej nima ǀ S'djaina rod. ed. ſe posna kaj zhlovik, veruje ǀ s' djajna rod. ed. ſe poſna zhlovek zhe je pſheniza, ali lolka ǀ te ptize vashiga greshniga djainia rod. ed. posobleio ǀ ona ſgubj ſtrah Boshj inu ſad dobriga diaina rod. ed. ǀ tedaj nenehash od taiſtiga greshniga djana rod. ed. ǀ S'Dajna rod. ed. ſe poſna ta zhlovek ǀ de bi imeli verouati njegouem djainu daj. ed., zhudeſhom, inu mirakelnom ǀ zhe bò dobru djaine tož. ed. dopernashal ǀ ſvètu djajne tož. ed. terbej polek s: vere imèti ǀ Vſe tvoje misly, inu djane tož. ed. bodo ozhitnu vſij ludje vidili ǀ cello nuzk v'nezhistih miſlih, inu hudim djainiu mest. ed. doparnashajo ǀ Chriſtus je vuzhil, inu ſturil: Pohleunoſt v'beſſedah … v'diajni mest. ed. miloſt ǀ en Menih je zhes ſvojo kloshtarsko sapuvid enu jejze na eni gorezhi ſvejzhi po nozhi pekil, ta Viſhishi ga v'djaniu mest. ed. najde, ter ga sazhne sfariti ǀ reshalio s'djajnom or. ed. ǀ s'vaſhim djainam or. ed. ſte dali sposnati ǀ s'diajnem or. ed. G: Boga reshalio ǀ ni s' mislio, ni sdjainam or. ed. ǀ s'beſſedo, inu diainom or. ed. ſe ſavesheio ǀ Aku li s'imenom ste karsheniki, s' djainom or. ed. pak Ajdij ǀ inu G. Boga s'nyh greshnim diajnom or. ed. zhes nyh poſlati shtrajfinge perſilio ǀ neprelomi sapuvid Boshjo ni s'djaniam or. ed., ni s'ſerzam, ni s'beſsedo ǀ s'tuojm greshnim djaniom or. ed. ǀ s' beſſedo, inu s' dianam or. ed. pred ozhy niemu poſtavio ǀ veliku pohuishajne s' beſſedo, inu s' dianom or. ed. dadò ǀ ni sbeſſedo, ni s'djanam or. ed. pohushajna nedà ǀ de ſi lih kateri yh reshali s' beſſedo, ali sdianam or. ed. ǀ s'dianiam or. ed. pak ſte vſe drugazhi ſturili ǀ vſe diaine im. mn. na taiſti dan ſe bodo vidili ǀ Bug dobru posna de nejste obene manunge imeli njemu s'kusi vaſha djajna tož. mn. dopasti ǀ je tudi potrebnu dobra djania tož. mn. doparnaſhat ǀ v' vashih greshnih djainah mest. mn. neſtoy vashe isvelizheine → Dejanje jogrsko, → Dejanje svetih jogrov, → Dejanje teh jogrov, → Jogrsko dejanje
Vorenc
deležen prid., F15, compos, deléṡhen; communicare, podiliti, deleṡhnu ſturiti, obhajati, na ṡnanîe dati; communio, -is, deleſhnu ſturjejne [poznejši pripis neznane roke]; communio, -onis, deleṡhnu ſturjenîe, obhailu; dulia, je tá zháſt, katera eni ſtvari ſliſhi tolikain, kolikain je ona Boṡhye dobrute deléṡhna; effici particeps, en deil s'nym iméti, deléṡhan biti; municeps, -pis, te méſtne, ali deṡhelṡke pravize deléṡhen, kakòr en domazhi; partiarius, -rÿ, deléṡhen, kateri ima per eni rizhi ſvoi deil, ali dobizhek; particeps, -pis, deleiṡhen; parciteps vitÿ, deleiṡhen pregréhe; participare, deléṡhen biti, podilenu iméti; participatio, deleſhnu ſturjejne [poznejši pripis neznane roke]; particips, participes, deleiṡhni; voti compos, oblubo doſezhi, oblube deleṡhen; Xſtus invitat ad communi ... ne ſui Corporis. Xſtus vabi k'deleſhnu ſturjejnu svojga teleſsa [poznejši pripis neznane roke]
Pleteršnik
dẹ́lọ, n. 1) die Arbeit; težko delo, schwere Arbeit; poljsko delo, die Feldarbeit; lončarsko d., die Töpferarbeit; na delo hoditi, tagwerken; = za delom hoditi, Erj. (Izb. sp.); dela se lotiti, an die Arbeit gehen; v delo vzeti, als Tagwerker aufnehmen, Šol.; kože v delo dati, zur Bearbeitung geben, C.; suknja je v delu, an dem Rock wird gearbeitet; volitev, ki je v delu, im Zuge befindlich, Levst. (Pril.); — imeti kaj v delu, etwas unter den Händen haben, Cig.; vso noč bil je v najtežjem delu, mit der schwersten Arbeit beschäftigt, LjZv.; noč in dan so bili v delu, Dalm.; s tem bo dela, das wird zu thun geben; delo imeti s kom, mit jemandem seine Noth haben; ni dela vredno, es verlohnt sich nicht der Mühe, Cig.; — die Beschäftigung, das Geschäft: to ni moje delo, das ist nicht meines Amtes, Cig.; moje delo je, es liegt mir ob, Cig., DZ.; — 2) die Handlung, die That, das Werk; dobro delo, eine gute That; slavna dela, ruhmvolle Thaten; mrzko delo, die Greuelthat, V.-Cig.; na samem delu, in flagranti, Cig.; — delo in nedelo, das Thun und Lassen, Cig., Jan.; — 3) das (verfertigte) Werk; krasno delo, ein herrliches Werk; učeno delo, ein gelehrtes Werk; božje delo, ein Werk Gottes; hudičevo delo, des Teufels Werk; — 4) za — delo, wegen: za božje delo, um Gotteswillen, Guts., C., M.; za naše delo, za moje delo, za naših pregreh delo, Guts., Mur., Fr.-C.; (menda nam. za — delj).
Celotno geslo
Pohlin
Vorenc
dihati nedov., F12, afflare, na eniga dihati, pihati; anhelo, -are, hitru dihati, hitéti, ſopihati, ſopéti; ducere spiritum, dihati; dyspnaea, teſnoba v'perſih, neduha, kir eden teṡhku diha; dyspnoicus, -a, -um, tá kateri teṡhku diha, neduſhliviz; fistula, -ae, en ror, ena piṡzhal, tá ror v'garli ṡkuṡi kateriga ſe diha; halare, dihati, dahniti; interspirare, v'meis dihati, ali ṡkuṡi kai luft iméti; orthopnoicus, -ci, kateri teṡhku diha, naduſhliviz; spirare, dihati, puhati; suspiriosus, -a, -um, naduſhliu, kateri teṡhku diha, ṡdihajózhi; trachea, vel trachia, ta goltaniz, ali ror ṡkuṡi kateriga ſe diha
Celotno geslo
Pohlin
dīmljujem
Vorenc
dišati nedov., F22, fistula, tudi enu drivú, kateru po gvirzu diſhy. Cant:4; fragrare, lipú diſhati; melligenus, -a, -um, kar po medú diſhy; mihi non sapit, meni ne diſhy, je neṡhmahin; obolere, ſmerdéti, ṡlu diſhati; odorare, diſhati, vohati; olere, diſhati, dúh dajati; olfacere, diſhati, podiſhati; olfactare, vſeṡkuṡi diſhati; olfactorium, -rÿ, tú kar diſhy, ali dúh ima; olfactrix, -cis, katera diſhy; perolere, ſylnu mozhnú diſhati; redolere, diſhati, kei kai diſhati, mozhnú diſhati; resipere, diſhati, en dúh iméti; salivosus, -a, -um, kar po ſlinah diſhy; sapidus, -a, -um, dobru diſhy; sapio, sapere, ṡaſtopiti, diſhati; spartum, -ti, ena trava, ṡhpanṡki petelinzi, gineſtra, zvét lipú diſhy; subolere, en deil ſmardéti, ali diſhati, ali ṡadiſhati; volupè est mihi, meni lipú diſhi
Svetokriški
dišati -im nedov. 1. dišati, imeti vonj: lepshi ym dishi 3. ed. duh od prate v' kuhini, kakor shegnanu kadillu per Altaryh ǀ lepu dishij 3. ed., Kokar violiza ǀ kuhary ſe pofliſſajo takorshne ſabele perpravit, de vſem dishj 3. ed. ǀ voda po ſhveplu deshi 3. ed. ǀ Lucifer ſi je ſmislil takorshno sabelo, de vſem deshj 3. ed., inu dopade ǀ obena ſpisha tebi nadishij +3. ed. ǀ golobzy ſo seshgani po dimu deſhè 3. mn. ǀ po celli gaſi je duh dishal del. ed. m ǀ naſha ſmert bo lepu dishala del. ed. ž ǀ ſtrashnu bo naſha ſmert diſhala del. ed. ž ǀ Bò taku lepu dishalu del. ed. s 2. duhati: imam en mozhan katar, de vſhe nekatere dny imam nuſs ſapert, de nezh nemorem dishati nedol. ǀ Ieſt dishim 1. ed., ali drugiga ne, ampak ta negnuſni ſmrad paklenski
Pleteršnik
dǫ́bər, dóbra, adj. gut: = dem Zwecke entsprechend; d. strelec, pešec, guter Schütze, Fußgeher; ti bi bil d. za vojaka, du taugst zum Soldaten; dober biti = porok biti, (gut stehen), Cig., Jan., DZ., Svet. (Rok.), (po nem.); ima dobra ušesa, er hat ein feines Gehör; dober jezik imeti, ein gutes Mundstück haben; dobra ura, eine gute Uhr; dobro biti za kaj, dienlich sein; v dobrem stanu biti, in gutem Zustande sich befinden; suknja je še dobra, der Rock ist noch brauchbar; dober prevodnik (phys.), guter Leiter, Cig. (T.); — dobro vino, dober kruh, guter Wein, gutes Brot; dobro blago se samo hvali; — = tüchtig, stark; dober kos pota, ein gutes Stück Weges; dobri dve uri, starke zwei Stunden; dva vagona dobre mere, gut gemessen; do dobrega (do dobra), gehörig, tüchtig; do dobra v oblasti imeti jezik, Str.; do dobrega izplačati, in vollem Betrage, Cig. (T.); — dobro, recht, sehr; oba sta bila uže dobro stara, Trub.; moj oče so bili dobro stari, LjZv.; že dobro dolgo let je tega, Jurč.; priletnemu možu je bil kožušek dobro kratek, Jurč.; mraz dobro ni, es ist nicht eben kalt, Polj.; — = günstig: dobro jutro! dober dan! dober večer! dobro srečo! dobro zdravje! dober čas! (pri napivanju, Rib.-Cig.); dobro došel, (došla)! willkommen! nk.; dobra letina, gute Fechsung; dobra kupčija, einträglicher Handel, gutes Geschäft; — dober kup, wohlfeil = v dober kup, Cig. (T.); v dobro zapisati komu, jemandem gut schreiben, DZ., (po nem.); dobra paša, fette Weide, Cig.; — dobro živeti, gut leben; dobro se ti godi, dobro ti je, dir geht es gut; dobro se mi zdi, ich habe meine Freude daran, es ist mir angenehm; dobro mi de, es thut mir wohl, na dobrem biti, gut daran sein; to mi je (hodi) na dobro, das kommt mir zustatten, Z.; — dobra volja, gute Laune; dobre volje biti, gut gelaunt sein, guter Dinge sein; dobre volje mošnje kolje, guter Dinge sein kostet Geld, Cig., Št.; — = sittlich gut: hudo in dobro, das Gute und das Böse; dobro delo, dobro dejanje; na dobrem glasu biti, in gutem Rufe stehen; dobro ime, der gute, ehrliche Name; tvojega starega nimam posebno na dobrem, Jurč.; — = gutmüthig: dober človek, dobra duša, eine gute Seele; — dobra volja, die Geneigtheit; če je tvoja dobra volja, posodi mi, leihe mir gefälligst, jvzhŠt.; iz dobre volje, willig, Cig., Jan.; — wohlgesinnt, wohlgeneigt: dober komu biti; dobri so si, kakor prsti na roki, sie sind sehr verträglich, Cig.; dobra sta si kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; iz dobra, mit Gutem, in Gutem, ogr.-C.; dober se delati komu, = dobrikati se, Cig., M.
Svetokriški
dober -bra prid. dober: on je en dober im. ed. m, inu brumen zhlovik ǀ Tak strah je dobar im. ed. m, inu nuzin ǀ ta dobri im. ed. m dol. Paſter hitreshi ſvoie ouzhize v'hleuh ſpravi s'shibo, KaKor paK s'pishauKo ǀ dobra im. ed. ž beſſeda dobru tož. ed. s mejstu najde ǀ nam je potrebnu dobru im. ed. s inu s: Shivejne ǀ gorè ie ſtutaushenkrat temu, kateri dobriga rod. ed. m ſadu neperneſe ǀ nihder dobriga rod. ed. m konza nymaio ǀ nasha della pres dobre rod. ed. ž manunge nezh nevelaio ǀ njemu oblubi is ſuoje fraij, inu dobre rod. ed. ž vuole vſe poverniti ǀ ony bi bily pobre rod. ed. ž vole ǀ ſad tega dobriga rod. ed. s della ǀ ena iſvelizhena dusha ſe je bila prikaſala enimu sholnerju ſvojmu dobrimu daj. ed. m priatelnu ǀ k'tej dobri daj. ed. ž vezherij ǀ Tu pervu drivu je takorshen ſad rodilu de zhloveka od ſmerti je rejshilu, inu per dobrimu daj. ed. s ſdrauiu obdarshalu ǀ vy letimu en dober tož. ed. m sfet n'hozhete dati ǀ nihdar taku dobriga Mosha tož. ed. m ži. nebo vezh ushafala ǀ terbej eno zhisto, inu dobro tož. ed. ž spuvid ſturiti ǀ vam oblubi enu dobru tož. ed. s prebivalshe ǀ po suoij dobri mest. ed. ž voli ǀ te pravizhne v' dobrem mest. ed. s djainu je poterdoval ǀ katera naſſ oſkerbj, s' dobrem or. ed. m ſadom ǀ ſposnash de K'tebi v'vaſs nehodi s'dobro or. ed. ž mislio ǀ Scitery pak ſo en slat pehar s' dobrem or. ed. s vinam nepolnili ǀ ſta bila dua dobra im. dv. m Moiſtra ǀ kakor dobri im. mn. m bratje ſe ſo lubili ǀ taKushni Duhouni, de ſi dobri im. mn. m ne bodo isvelizheni ǀ moje pridige nebodo taku nuzne, dobre im. mn. ž, inu vuzhene, kakor ſe morebiti moij priateli troshtajo ǀ naſha dobra della im. mn. s enu zhiſtu slatu rataio ǀ vera pres dobrih rod. mn. del nemore nam pomagat ǀ vera nej sadosti, temuzh terbej tudi roke dobrijh rod. mn. dell imeti ǀ bò od teh dobryh rod. mn., inu pravizhnih reslozhen ǀ sazhetik vſih dobreh rod. mn. del ǀ jest hozhem lete moje dobre tož. mn. m priatele pohleunu bugat ǀ takrat sgubi vſe njega dobra tož. mn. s della ǀ gdu je poſtavil, inu smeshal te hudobne, s' dobrimy or. mn., te greshne s'pravizhnimy ǀ s' dobrimi or. mn. beſſedami gledaio potalashit te nevolne dobro s dobro: Poeti ſi ſo bili leto fabulo ſmislili, de tu dobru im. ed. je ſvoje prebiualszhe v' nebeſſih imelu ǀ ſposnajo tu hudu od dobriga rod. ed. ǀ David veliku nuzniga, inu dobriga rod. ed. je bil Saulu sturil ǀ Konez timu hudimu, inu sazhetek timu dobrimu daj. ed. je bila sturila ǀ zhloviK sa volo greha Adama, inu Eve je veliku vezh nagnen K'hudimu, KaKor paK K'dobrimu daj. ed. ǀ Jeſt vejm, de moj lubi Ozha je vſmilen, inu hitru posabi na rashalajne, inu skuſi eno dobro tož. ed. ſe potalashi ǀ ijh bo v'dobrem mest. ed. poterdila ǀ de nemore nezh s' lepem, inu dobrem or. ed. opravit V zapisu eno dodobro tož. ed. ž ſmert ſturij (I/1, 193) je očitna tiskarska napaka. Primerniške in presežniške oblike so navedene pri → boljši.
Celotno geslo
Pohlin
Vorenc
dobiti dov., F27, aquirere, ṡadobiti, dobiti; aſsequi, doſſezhi, dobiti, ṡadobiti; callescere, kaliti, terdu ſturiti, obterpniti, ṡhule dobiti; caulescere, rèzle, pèrje, ali ſhtorṡhe dobiti, ſe rezliti; cauponari, oſhteriti, kai dobiti, na predajo iméti; eblandiri, odradovati, s'perloṡovanîam kai dobiti; expugnans, expugnator, kateri kai s'ſylo vṡame, ali doby; expugnare, vun ṡatirati, notar vṡèti, s'ſylo dobiti, iſtirati; extuberare, ṡhule dobiti, otezhi; fiduciaria venditio, vupanîe supet nasai dobiti; germinare, mladize dobiti, gnati, ſpahniti, ſe ṡeleniti, ṡraſti; impetrare, ſproſſiti, dobiti; indipisci, ṡadobiti, dobiti; indipisci pugnam, boi dobiti; litem vincere, pravdo dobiti; lucrifacere, lucrari, dobiti, perdobiti; meritare, dobiti, ṡaſluṡhiti; obtinere, obderṡhati, ṡadobiti, dobiti, proſſiti; occallere, vel occallescere, ṡhule dobiti; palmam dare, paidáṡh dati, eniga ṡa premaganîe ſpoṡnati, dati, dobiti; pecuniosae artes, danarni antverhi, per katerih ſe doſti doby; potiri, vṡhivati, dobiti, dotezhi, poſéſti; praemiari, dobiti, lon doſezhi ali ṡadobiti; quadruplator, pomerkaviz, s'tem partam de tá zheterti deil doby tega contrabanda; recuperare, naṡai dobiti, ṡupèt k'rokam perpraviti; recuperator, -oris, kateri naṡai doby; rehabere, naṡai imeti, naṡai dobiti; prim. dobit, dobljen
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- ...
- 59
- Naslednja »
Število zadetkov: 1163
Dostopnost