Zadetki iskanja
Pravo
Pravo
Pravo
Pravo
Terminološka
Izobraževanje v živo, delo v pisarni
V času, ko je delo od doma oz. delo na daljavo postalo še pogostejše kot prej, se za delo v pisarni oz. delo na delovnem mestu delodajalca uporabljajo različni izrazi. Zanima me, kateri slovenski izraz bi bil nevtralen za opis ne samo dela, ampak tudi izobraževanja, kadar ne gre na daljavo ali po spletu, npr. kaj bi bilo nasprotje izobraževanja na daljavo oz. izobraževanja po spletu . Pojavljata se izraza, kot sta v živo in na štiri oči , ki sta precej ekspresivna, primerna samo v določenem kontekstu. Obstaja tudi izraz osebno , npr. ponujanje storitev osebno. V angleščini se uporabljajo npr. izrazi face-to-face , directly , in direct contact , in person .
V času, ko je delo od doma oz. delo na daljavo postalo še pogostejše kot prej, se za delo v pisarni oz. delo na delovnem mestu delodajalca uporabljajo različni izrazi. Zanima me, kateri slovenski izraz bi bil nevtralen za opis ne samo dela, ampak tudi izobraževanja, kadar ne gre na daljavo ali po spletu, npr. kaj bi bilo nasprotje izobraževanja na daljavo oz. izobraževanja po spletu . Pojavljata se izraza, kot sta v živo in na štiri oči , ki sta precej ekspresivna, primerna samo v določenem kontekstu. Obstaja tudi izraz osebno , npr. ponujanje storitev osebno. V angleščini se uporabljajo npr. izrazi face-to-face , directly , in direct contact , in person .
Pravo
Pravo
Farmacija
Pravo
Jezikovna
Kako pisati skrajšana imena organov v EU?
Na vas se obračamo z prošnjo po razjasnitvi zadrege, s katero se dnevno srečujemo pri delu. Namreč, kako se pravilno v slovenskem jeziku zapisujejo evropske institucije, še zlasti Evropska komisija oz. Komisija in Evropski parlament.
Mediji v Sloveniji praviloma izpisujejo Evropska komisija ali skrajšano samo komisija. V prvem primeru Evropska z veliko začetnico ter v drugem samo komisija z malo. Malce manj zmede je pri zapisu Evropskega parlamenta, čeprav da novinarji pri Delu skoraj praviloma vedno zapisujejo z malo začetnico, torej evropski parlament. Primeri nekaj člankov v priponki. Slovenska tiskovna agencija zapisuje Evropski parlament ter Evropska komisija striktno z veliko začetnico, samo komisija še z malo.
Po moji presoji, je potrebno v tem primeru gledati izvirni zapis v ustanovnih pogodba Evropske unije ter v zapis v zakonodajno pravnih aktih na EU in državni ravni. Tu so stvari še dokaj standardizirane, zapis Evropska komisija / Komisija ali Evropski parlament se vedno izpisujejo z veliko začetnico. Govorimo vselej o Evropski komisiji, izvršni oblasti Evropske unije in ne o katerikoli komisiji, recimo za prikrita grobišča ali za kulturno dediščino.
Pogodba o Evropski uniji v določa v svojem 13. členu svoj institucionalni okvir.
Ta najvišji akt primarnega prava določa standard tudi glede zapisovanja institucij. Besedilo v slovenskem jeziku je uraden in avtentičen prevod ter kodificira tudi terminologijo, ki je s tem povezana.
Člen 13
1. Unija ima institucionalni okvir, katerega namen je uveljavljati njene vrednote, uresničevati njene cilje, služiti njenim interesom, interesom njenih državljanov in interesom držav članic ter zagotoviti doslednost, učinkovitost in kontinuiteto njenih politik in ukrepov. Institucije Unije so: - Evropski parlament, - Evropski svet, - Svet, - Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu »Komisija«), - Sodišče Evropske unije, - Evropska centralna banka, - Računsko sodišče.
2. Vsaka institucija deluje v mejah pristojnosti, ki so ji dodeljene s Pogodbama, in v skladu s postopki, pogoji in cilji, ki jih določata Pogodbi. Institucije med seboj lojalno sodelujejo.
3. Določbe o Evropski centralni banki in Računskem sodišču ter podrobne določbe o drugih institucijah so vključene v Pogodbo o delovanju Evropske unije.
4. Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji pomagata Ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij, ki opravljata svetovalno funkcijo.
Vedno se zapis dosledno v tej obliki zapisuje v vseh uradnih dokumentih institucij. Za primer resolucija Evropskega parlamenta in Komisije.
Komisija z veliko zapisuje tudi naša država v svojih zakonskih in podzakonskih aktih.
Morda še to: Od uveljavitve Lizbonske pogodbe se institucija ministrskega sveta uradno imenuje samo Svet in ne več Svet ministrov oz. Svet Evropske unije. Od 1.12. 2009 se tako uporablja samo Svet.
Kako torej pravilno zapisovati?
Jezikovna
Kako pisati »Vzhodno partnerstvo«?
Vljudno prosim za nasvet, ali je pravilnejše vzhodno partnerstvo ali Vzhodno partnerstvo.
Raba niha: malo začetnico npr. uporabljajo institucije EU, časopisi, STA, velika začetnica pa je uporabljena na spletnih straneh slovenske vlade.
To partnerstvo je sicer uradno največkrat opisano kot »pobuda« (za tesnejše sodelovanje med EU in njenimi šestimi vzhodnimi sosedami), vendar menim, da gre v resnici za stvarno lastno ime, tj. ime meddržavne zveze (ustanovljeno 9. maja 2009 z izjavo, na angl. strani Wikipedia označeno kot »medvladna organizacija«, pogosta besedna zveza je npr. vrh v/Vzhodnega partnerstva/države v/Vzhodnega partnerstva). To je tudi edino poimenovanje (ni poljudno, nadomestno ali skrajšano, za katerega pravopis predvideva, da se piše z malo začetnico), zato se mi zdi ustreznejše pisanje z veliko začetnico.
Kakšno je vaše mnenje?
Jezikovna
Kako prevesti »cancel culture«?
Pozdravljeni, ali obstaja že kak uveljavljen slovenski prevod zveze cancel culture? Hvala.
Jezikovna
Kako prevesti zvezo »zero waste«?
Zadnje čase se veliko govori o konceptu Zero waste, nekateri so poslovenili v Brezodpadkov, drugi v Nič odpadkov. Zanima me, kako se prav napiše angleška verzija (Zero Waste, Zero waste), v kakšnem primeru se obe besedi pišeta z malo začetnico; ali slovensko pišemo nič (kar bi bil kalk) ali brez (bolj »slovensko") odpadkov ter kako pisati, z veliko začetnico ali ne, v primerih, ko na primer pišemo koncept, pobuda ... Brez odpadkov/Nič odpadkov.
Jezikovna
Kako se pomensko razlikujejo kongres, konferenca, simpozij ...?
Zanima me, kaj so in kako se razlikujejo: kongres, konferenca, simpozij, kolokvij, delavnica, seminar, posvet, sestanek in kar je še podobnih izrazov za take in drugačne dogodke.
Jezikovna
Kako zapisati »bionanočip«?
Kakšen bi bil pravilni zapis bionanočipa? Predpostavljam, da vse pisano skupaj (vnos v terminološki zbirki institucij EU IATE, št. 2232825)
Jezikovna
Kako zapišemo »visoki komisar ZN za begunce«?
Prosim, če mi lako potrdite, da se visoki komisar ZN za begunce pravilno piše z malo začetnico.
V Zakonu o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in v/Visokim komisarjem Združenih narodov za begunce (MVKB) je v besedilu samega sporazuma uporabljena velika začetnica, v uvodnem stavku pa mala, pri čemer je naslov malo nenavaden, saj bi bilo bolj logično, da bi bil sporazum sklenjen med Vlado RS in Visokim komisariatom ZN za begunce:
- STA TOREJ Vlada Republike Slovenije in Visoki komisariat Združenih narodov za begunce v duhu prijateljskega sodelovanja sklenila ta sporazum
- v podpisu: Za Visoki komisariat Združenih narodov za begunce Dario Carminati l. r. Vodja geografskega področja.
Menim, da pri visokem komisarju ne gre za poimenovanje organa (kot npr. pri Varuhu človekovih pravic, pri katerem je ime organ/institucije enako poimenovanju funkcije), zato je pravilno pisanje z malo.
Celotno geslo
Frazemi
kámen Frazemi s sestavino kámen:
beséda je pádla na kámen, bíti preizkúsni kámen [čésa, za kàj], bíti têmeljni kámen [čésa], bíti vógelni kámen [čésa[, iméti kámen namésto srcá, kámen modrósti, kámen na kámen, kámen na kámnu ni ostál, kámen se je odválil od srcá kómu, kámen spotíke, [kot] kámen na sŕcu, kot kámen težíti kóga kjé, kot kámen v želódcu, kot [mlínski] kámen okoli vratú, kot [mlínski] kámen okrog vratú, kot [mlínski] kámen za vrátom, ležáti kómu kot kámen na sŕcu, pádati kot kámen, pásti kot kámen, plávati kot kámen, položíti têmeljni kámen, postáti preizkúsni kámen [čésa, za kàj], postáti vógelni kámen [čésa[, postáviti têmeljni kámen, poznáti vsák kámen, preizkúsni kámen [čésa, za kàj], sípati zláta kámena v koríto, têmeljni kámen [čésa], têžek kot kámen, tŕd kàkor kámen, tŕd kot kámen, tŕden kàkor kámen kóst, tŕden kot kámen kóst, vógelni kámen [čésa], zadéla je kôsa ob kámen
beséda je pádla na kámen, bíti preizkúsni kámen [čésa, za kàj], bíti têmeljni kámen [čésa], bíti vógelni kámen [čésa[, iméti kámen namésto srcá, kámen modrósti, kámen na kámen, kámen na kámnu ni ostál, kámen se je odválil od srcá kómu, kámen spotíke, [kot] kámen na sŕcu, kot kámen težíti kóga kjé, kot kámen v želódcu, kot [mlínski] kámen okoli vratú, kot [mlínski] kámen okrog vratú, kot [mlínski] kámen za vrátom, ležáti kómu kot kámen na sŕcu, pádati kot kámen, pásti kot kámen, plávati kot kámen, položíti têmeljni kámen, postáti preizkúsni kámen [čésa, za kàj], postáti vógelni kámen [čésa[, postáviti têmeljni kámen, poznáti vsák kámen, preizkúsni kámen [čésa, za kàj], sípati zláta kámena v koríto, têmeljni kámen [čésa], têžek kot kámen, tŕd kàkor kámen, tŕd kot kámen, tŕden kàkor kámen kóst, tŕden kot kámen kóst, vógelni kámen [čésa], zadéla je kôsa ob kámen
Terminološka
Kazalec okolja
Prosimo vas za nasvet v zvezi z uporabo terminov kazalec oziroma kazalnik (obema v angleščini ustreza indicator ) kot sestavin terminov kazalec okolja in kazalnik okolja . Kazalci okolja označujejo 'na dogovorjen način izbrane in predstavljene podatke, ki jih želimo povezati s cilji okoljske politike' (gl. našo spletno stran Agencije Republike Slovenije za okolje ). Kazalce okolja so začele razvijati tudi druge institucije, npr. Statistični urad Republike Slovenije, vendar tam govorijo o kazalnikih okolja . Ker vse pogosteje prejemamo vprašanja, v čem je razlika med kazalnikom okolja Statističnega urada Republike Slovenije in kazalcem okolja Agencije Republike Slovenije za okolje, se zatekamo k pojasnilu, da kazalec okolja ne vsebuje samo številk (kot kazalnik okolja ), temveč tudi besedilo, ki dopolnjuje podatke v tabelah in grafičnih ali kartografskih prikazih. Vsak kazalec okolja ima ključno sporočilo, definicijo, ki pove, kaj kazalec prikazuje, komentar (ki pojasnjuje trend) in opis metodologije (kateremu cilju sledimo, opis obdelave podatkov, frekvence osveževanja, ime izvorne podatkovne baze in datum povzema podatkov). Vsak kazalec okolja ima navedenega tudi avtorja in institucijo, iz katere prihaja. Prosimo vas torej za mnenje, ali je uporaba termina kazalec pravilna in ali je naše pojasnilo glede njegove uporabe v zvezi kazalec okolja dovolj dobro utemeljeno, da pojasnjuje razliko med terminoma kazalec okolja in kazalnik okolja .
Prosimo vas za nasvet v zvezi z uporabo terminov kazalec oziroma kazalnik (obema v angleščini ustreza indicator ) kot sestavin terminov kazalec okolja in kazalnik okolja . Kazalci okolja označujejo 'na dogovorjen način izbrane in predstavljene podatke, ki jih želimo povezati s cilji okoljske politike' (gl. našo spletno stran Agencije Republike Slovenije za okolje ). Kazalce okolja so začele razvijati tudi druge institucije, npr. Statistični urad Republike Slovenije, vendar tam govorijo o kazalnikih okolja . Ker vse pogosteje prejemamo vprašanja, v čem je razlika med kazalnikom okolja Statističnega urada Republike Slovenije in kazalcem okolja Agencije Republike Slovenije za okolje, se zatekamo k pojasnilu, da kazalec okolja ne vsebuje samo številk (kot kazalnik okolja ), temveč tudi besedilo, ki dopolnjuje podatke v tabelah in grafičnih ali kartografskih prikazih. Vsak kazalec okolja ima ključno sporočilo, definicijo, ki pove, kaj kazalec prikazuje, komentar (ki pojasnjuje trend) in opis metodologije (kateremu cilju sledimo, opis obdelave podatkov, frekvence osveževanja, ime izvorne podatkovne baze in datum povzema podatkov). Vsak kazalec okolja ima navedenega tudi avtorja in institucijo, iz katere prihaja. Prosimo vas torej za mnenje, ali je uporaba termina kazalec pravilna in ali je naše pojasnilo glede njegove uporabe v zvezi kazalec okolja dovolj dobro utemeljeno, da pojasnjuje razliko med terminoma kazalec okolja in kazalnik okolja .
Pravo
Jezikovna
Kdaj sklop -st- zapisati kot -št-?
Zanima me, kateri zapis je ustreznejši inštitucija ali institucija, inštitut ali institut, inštitucionalirati ali institucionalizirati.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- ...
- 16
- Naslednja »
Število zadetkov: 307
Dostopnost