Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nalóžbenica -e ž (ọ̑ekon.
oseba, ustanova, organizirana skupnost, ki uporabi del na novo proizvedenih dobrin, sredstev za obnavljanje in povečevanje osnovnih sredstev in zalog: občina je naložbenica v nove projekte; vodilna tuja naložbenica
SSKJ²
nameníti in naméniti -im dov. (ī ẹ́)
1. izraža namen osebka
a) da kdo kaj dobi: darilo sem namenil prijatelju / oče je domačijo namenil najstarejšemu sinu / prav njega so ji namenili za moža
b) navadno v zvezi z za da kdo kaj postane: doma so ga namenili za zdravnika / ekspr. prepričan je bil, da ga je usoda namenila za kaj večjega / star. oče ga je namenil vojaški karieri
2. skleniti, odločiti:
a) da se komu kaj da: založba je namenila domačim avtorjem pomemben delež; občina je namenila podjetju velike kredite / osnutek je namenil organizaciji drugačno vlogo
b) navadno v zvezi z za da se kaj uporabi za kaj: za rekreacijo so namenili sto evrov / poslopje so prvotno namenili za urad / jutrišnji dan smo namenili počitku
c) da bo kdo česa deležen: upornikom je namenil izgon, smrt / zmagovalcu so namenili desetdnevni izlet / ekspr.: ne vem, koliko let mi je namenila usoda; usoda mu je namenila težko življenje
3. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da osebek uresniči dejanje, kot ga določa samostalnik: namenil mu je nekaj spodbudnih besed in odšel; nameniti komu pomilovalen pogled / vse, za kar je namenil svoje življenje, je propadlo
● 
knjiž. nameni mi vsaj pol ure, da se pogovoriva pogovarjaj se z menoj vsaj pol ure
    nameníti se in naméniti se navadno z nedoločnikom
    1. izraža namen osebka, da uresniči dejanje: namenil se je prodati hišo; trdno se je namenil vztrajati do konca; namenil se je, da ostane doma / namenil se je postati zdravnik / kakor se je namenil, tako je tudi storil; pojdiva, kamor sva se namenila
    // elipt., s prislovnim določilom izraža namen osebka, da uresniči gibanje, kot ga nakazuje določilo: namenil sem se v kino, vendar zaradi dela ne morem iti
    2. elipt., s prislovnim določilom oditi, odpraviti se: po ozki stezi so se namenili proti vrhu hriba; še preden se je namenil na vlak, so doma že vedeli; hitro so se namenili za tovariši
    naménjen -a -o
    1. deležnik od nameniti: njemu namenjeni strel je zgrešil; fant je bil namenjen mizarstvu; ravno k njemu sem namenjen; ladja, namenjena v Italijo, se je potopila; našla je možu namenjeno pismo; poročilo je namenjeno najožjemu krogu; to ni namenjeno javnosti
    2. ekspr., v povedni rabi izraža nujnost, logičnost česa glede na določene nepredvidljive okoliščine: ta poklic mi je bil menda namenjen; namenjeno mu je bilo osemdeset let (življenja); tako mu je bilo pač namenjeno; če mi je namenjeno, se bom rešil
    3. star. namemben, predviden: pripeljati tovor na namenjeno postajo / zavil sem v namenjeni kraj
Celotno geslo Vezljivostni G
nameníti in naméniti -im dovršni glagol, glagol omogočanja nastajanja
1.
kdo/kaj ciljno/namensko določiti komu/čemu koga/kaj
Darilo je namenil prijatelju.
2.
navadno čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj ciljno/namensko določiti komu/čemu kaj 'dejanje, lastnost'
Namenil mu je pomilovalen pogled.
Celotno geslo ePravopis
Notranjski regijski park
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Notranjskega regijskega parka samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
regijski park v občini Cerknica
IZGOVOR: [nótran’ski régijski párk], rodilnik [nótran’skega régijskega párka]
PRIMERJAJ: notranjski
Celotno geslo Frazemi
nòž Frazemi s sestavino nòž:
bíti [si] na nòž, bòj na nòž, bojeváti se na nòž, boríti se na nòž, držáti nòž na gŕlu kóga, ígra na nòž, igráti na nòž, íti na nòž, íti pod nòž, izostrén kot nòž, kot bi kdó kómu porínil nòž v srcé, kot nòž v hŕbet [kómu/čému], mórati pod nòž, nabrúšen kot nòž, nastáviti kómu nòž na gŕlo, nòž na gŕlu kóga, nòž v hŕbet [kómu/čému], óster kàkor nòž, óster kot nòž, postáviti kàj na nòž, zabôsti kómu nòž v hŕbet, zaríniti kómu nòž v hŕbet, zasadíti kómu nòž v hŕbet
SSKJ²
nrávstven -a -o prid. (ȃ)
knjiž. moralen:
a) z nravstvenega stališča je tako dejanje nedopustno / tega ne bi smel storiti, to vendar ni nravstveno
b) nravstvena načela / nravstvena neoporečnost, zrelost / nravstvena vzgoja otrok / filozofsko-nravstveni nauk
♦ 
filoz. nravstvena filozofija etika; pravn. nravstveno spričevalo nekdaj listina, ki jo izda občina o vedenju osebe
    nrávstveno prisl.:
    to ga je nravstveno dvignilo
SSKJ²
núditi -im, in nudíti in núditi -im nedov.(ū ȗ; ī ú)
1. delati, da lahko kdo kaj dobi, kupi, najame: nuditi hrano in prenočišče; knjižnica nudi bralcem domačo in tujo literaturo; v trgovini nudijo raznovrstno blago / nuditi celodnevno oskrbo / nuditi blago na kredit; publ. po petnajstem septembru nudimo storitve, usluge po znižanih cenah / nuditi veliko izbiro blaga imeti
2. publ. ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; dajati: plantažni nasad nudi sto vagonov jabolk / stanovanje nudi dovolj udobja; prazna hiša jim je nudila zavetje
// povzročati, da kdo kaj dobi, ima: dogodek nam nudi priložnost, da popravimo zamujeno; ne nudite jim povoda za prepir; nuditi komu zgled poguma / delo mi nudi srečo in zadovoljstvo; poslušanje glasbe mi nudi velik užitek / šola nudi izobrazbo izobražuje / z oslabljenim pomenom: okno, terasa nudi lep razgled; lep primer za to nudi sosednja občina; z gradu se nudi lep pogled na mesto
// imeti, vsebovati: dokumenti nudijo zanimive informacije / problem nudi dovolj gradiva za obravnavo
3. publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: nuditi ljudem razvedrilo; za ogrevano sobo nudim inštrukcije sem pripravljen inštruirati; nasprotnik je nudil močen odpor se je zelo upiral; nuditi pomoč pomagati
4. zastar. siliti, spodbujati: položaj nas nudi, da to storimo
● 
publ. čeprav so mu nudili nagrado, dela ni sprejel ponujali, obljubljali; publ. nuditi komu roko biti pripravljen, želeti komu pomagati; želeti se s kom poročiti
    núditi sein nudíti se in núditi se publ., navadno z dajalnikom
    ponujati se, kazati se: nudi se nam dober izhod; nudi se ugodna rešitev / vojakom se je povsod nudila enaka slika: požgane hiše, mrtvi ljudje / nudi se nam prilika prebiti dopust na morju
    ● 
    zastar. pred beznicami so se nudile prostitutke so se nastavljale, ponujale
Urbanizem
nújni prostórski ukrèp v jávnem interésu -ega -ega -épa -- -- -- m
Pravopis
o. okrajš. občina; oče; otok
Celotno geslo Etimološki
občȁn – glej ọ̑bčina
Celotno geslo Etimološki
občȃnka – glej ọ̑bčina
Celotno geslo Etimološki
občẹ̑stvo -a s
Celotno geslo Etimološki
ọ̄bči -a prid.
SSKJ²
óbčina -e ž (ọ̑)
1. temeljna enota lokalne samouprave: združiti občine; gospodarsko razvita občina; organi občine; prebivalci občine; statut občine / pomembnejši kraji v občini na ozemlju občine / občina Grosuplje, Ljubljana, Maribor
// organi občine: občina je naročila zazidalni načrt; odnos občine do zasebnega sektorja / delati na občini
// poslopje, stavba, v kateri ima taka enota sedež: iti na občino; zbrati se pred občino
// do 1965 osnovna upravna enota okraja: občine in okraji
2. v zvezi katastrska občina enota, ki obsega vsa zemljišča svojega območja: del posestva ima v drugi katastrski občini
● 
pasti občini v breme živeti na stroške občine; zastar. list si je pridobil majhno občino malo naročnikov, bralcev; star. sprejeti koga v svojo občino skupnost, družbo
♦ 
pravn. davčna občina v stari Avstriji enota, ki šteje najmanj 285 ha obdavčenih zemljišč; domovinska občina do 1945 občina, v katero je kdo pristojen po rojstvu ali po državni službi; zgod. glavna občina od 1814 do 1850 upravna enota, ki usklajuje delo podobčin
Pravopis
óbčina -e ž (ọ̑) gospodarsko razvite ~e; ~ Tolmin; katastrska ~; knj. pog.: ~ je naročila zazidalni načrt |organi občine|; iti na ~o |na sedež organov občine|; zbrati se pred ~o |pred poslopjem|
Celotno geslo Sinonimni
óbčina -e ž
osnovna družbenopolitična skupnostpojmovnik
SINONIMI:
publ. komuna
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik katastrska občina
GLEJ ŠE: župan
Celotno geslo Etimološki
ọ̑bčina -e ž
Pleteršnik
ǫ́bčina, f. 1) der gemeinschaftliche Grund: ta pašnik je občina, Rib.-Levst. (Nauk); die Gemeindeweide, M., vzhŠt.-C.; — 2) die politische Gemeinde, Mur., Cig., Jan., Dalm., nk.; davkovska o., die Steuergemeinde, Nov.; — bogočastna o., die Cultusgemeinde, DZ.; — 3) o. svetnikov, die Communion der Heiligen, Jan. (H.).
Prekmurski
òbčina -e ž
1. občestvo, skupnost: Obcſina naſſa je z-Otsom i ſz-Szinom nyegovim KŠ 1754, 137; Eta rejcs, obcſinſztvo, ali obcſina, ká'ze KŠ 1754, 204; moucs, ſz-ſterov ſze zobcſine vö zapréjo KŠ 1754, 195; Dika, poſtenyé zkrſztsánſzke obcſine Bojdi BKM 1789, 128; Etak je vszáki delaven cslovek kotriga obcsine KAJ 1870, 105; Liki Szvéczi med ſzebov obcſino májo, tak i z-Bougom KŠ 1754, 137; naj i vi obcsino máte znami KŠ 1771, 726; Kákso Obcsino májo med ſzebom právi Krſztsanye KMK 1780, 21; Ka je oni cséſzt, steri vtoj obcſini ſcséjo 'ziveti KŠ 1754, 133; neobsztojijo ni gresniczi vu obcsini ti pravicsni TA 1848, 3; pouleg tejh ſzo ſze drüga tiváriſtva, ali obcsine nej ſtele ravnati KM 1790, 90
2. občina: Sztroskom 'Seleznoga Vármegyéva Obcsine vöstampani KOJ 1833, I; Iszcsi haszek obcsine KAJ 1848, 176; Pred obcsinov ſzta pravicsno, i dreſzélno pripovidávala ſzvoj ſztális KM 1790, 62
Celotno geslo Pohlin
občina [ọ̑bčinanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

občina, skupnost

Število zadetkov: 215