Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pravopis

Zadetki iskanja

Pravopis
izvzéti -vzámem dov., nam. izvzèt/izvzét; izvzétje; drugo gl. vzeti (ẹ́ á) koga/kaj iz česa ~ primer iz obravnave; izvzeti koga/kaj od česa ~ zavezanca od plačevanja davkov; ~ stroške poslovanja
Pravopis
karakterístičen -čna -o; -ejši -a -e (í; í) ~a lastnost značilna, tipična; ~a pisava nenavadna, posebna
karakterístičnost -i ž, pojm. (í) ~ nasmeha; števn. ena od ~i njegove pisave |od posebnosti|
Pravopis
kjé1 vpraš. mestov. prostor. prisl. zaim. (ẹ́/ẹ̑)
1. ~ je Boč; Vprašal me je, ~ stanujem; ~ drugje si še služboval; °Od ~ je doma od kod
2. poud.: ~ so že tisti časi |zelo daleč|; ~ bo to vedel tak otrok |ne more vedeti|; Pa vas ubogajo? -Kje pa |nikakor ne|
Pravopis
kràj1 krája m s -em (ȁ á) letoviški ~; storilca prijeti na ~u samem; poud. biti do ~a onemogel |popolnoma|; pešaj.: začeti pripovedovati od ~a od začetka; zaviti s čolnom h ~u k bregu; Na ~u se je vse dobro izteklo na koncu; poud. govoriti brez konca in ~a |zelo dolgo|
Pravopis
ločítev -tve ž, pojm. (ȋ) ~ od doma; ~ rude od jalovine; pravn. ~ od mize in postelje |pretrganje zakonske skupnosti, ne pa zakonske zveze|; števn., nestrok. |strok. razveza|
Pravopis
mejíti -ím nedov. mêji -íte, -èč -éča; -íl -íla; mejênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) na koga/kaj Slovenija ~i ~ Avstrijo, Hrvaško; poud. Njegovo pisanje ~i ~ reportažo |je podobno|; mejiti z/s kom/čim Slovenija ~i z Avstrijo, s Hrvaško; neobč. mejiti kaj Visoke skale so mejile globel omejevale, zapirale; neobč. mejiti kaj od česa Obzidje je mejilo mesto od predmestja ločevalo
Pravopis
milodár -a m (ȃ) star. živeti od ~ov od miloščine
Pravopis
mogôta -e ž, pojm. (ó) star. sijati od ~e od mogočnosti; roža ~ |čudežna zdravilna rastlina|
Pravopis
mrgoléti -ím nedov. mrgôli -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; mrgolênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) V zraku so mrgoleli komarji; redk. Nad pečmi je mrgolel dim migotal, trepetal; poud., s smiselnim osebkom mrgoleti koga/česa V nalogi ~i napak |veliko jih je|; poud. mrgoleti od koga/česa Polja ~ijo ~ ljudi |veliko jih je|; mrgoleti komu Od groze so mu mrgoleli mravljinci po koži gomazeli
Pravopis
nèspánec -nca m z -em pojm. (ȅá) biti izčrpan od ~a od nespečnosti, neprespanosti
Pravopis
nèvážen -žna -o; bolj ~ (ȅá; ȅá ȅȃ ȅá) nepomemben: ~a podrobnost
nèvážno -ega s, pojm. (ȅá) ločiti važno od ~ega od nepomembnega
nèvážnost -i ž, pojm. (ȅá) nepomembnost
Pravopis
obveščèn -êna -o tudi obvéščen -a -o; bolj ~ (ȅ é é; ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) nepristransko ~ kupec; biti ~; obveščen o kom/čem biti dobro ~ ~ vsem
obveščêni -a -o tudi obvéščeni -a -o (é; ẹ́) publ. izvedeti kaj iz dobro ~ih krogov |od pristojnih ljudi|
obveščêni -ega tudi obvéščeni -ega m, člov. (é; ẹ́) izvedeti kaj od ~a
obveščênost -i tudi obvéščenost -i ž, pojm. (é; ẹ̑)
Pravopis
odčêsniti -em in odčesníti -čésnem dov. odčêsnjenje in odčésnjenje; drugo gl. česniti (é ȇ; í/ȋ ẹ̑) kaj Vihar je odčesnil veje; poud. odčesniti kaj od česa ~ nogo od stola |odbiti|; poud. odčesniti kaj z/s čim ~ rob pisma z zobmi |odtrgati|
Pravopis
oddáljen -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~ kraj; oddaljen od koga/česa Šola je kilometer ~a od središča
oddáljenost -i ž, pojm. (ȃ)
Pravopis
oddaljíti se -ím se tudi oddáljiti se -im se dov. oddálji se -íte se tudi -i se -ite se; oddáljil se -íla se tudi -il se -ila se, -ít se/-ìt se tudi -it se, oddáljen -a; oddáljenje; (-ít se/-ìt se tudi -it se) (í/ȋ í; á ȃ; ȃ) ~ ~ za nekaj korakov; oddaljiti se od koga/česa Čustveno se oddaljiti od ljudi; ~ ~ ~ prvotne teme
Pravopis
oddeljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; oddeljevánje; (-àt) (á ȗ) komu kaj ~ zaporniku hrano; oddeljevati kaj za kaj ~ velike vsote za gradnjo cest; neobč. oddeljevati koga/kaj od koga/česa ~ teorijo od prakse ločevati
Pravopis
oddvájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; oddvájanje (á; ȃ) publ. koga/kaj od koga/česa ~ bolnike s tifusom od drugih → ločevati; publ. oddvajati kaj za kaj ~ visoke vsote za obrambo → oddeljevati
Pravopis
odklánjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; odklánjanje (ȃ) koga/kaj ~ pomoč; fiz. Kondenzator ~a elektronski curek; neobč. Dekleta so ga odklanjala zavračala
odklánjati se -am se (ȃ) od česa Nova likovna smer se ~a od realizma |oddaljuje|; fiz. Svetlobni curek se ~a
Pravopis
odkopáti -kópljem tudi odkopáti -ám dov. odkopánje; drugo gl. kopáti (á ọ́; á ȃ) koga/kaj ~ skriti predmet; odkopati kaj od česa ~ zemljo od drevesa
odkopáti se -kópljem se tudi odkopáti se -ám se (á ọ́; á ȃ) Sneg ga je zasul, da se je komaj odkopal izkopal; poud. odkopati se iz česa ~ ~ ~ dolgov |poravnati dolgove|
Pravopis
odkŕhniti -em dov. odkŕhnjen -a; odkŕhnjenje (ŕ ȓ) kaj ~ kos krede
odkŕhniti se -em se (ŕ ȓ) od česa Od skale se je odkrhnil drobec; pokr. zah. glasno se odkrhniti se odhrkniti
Število zadetkov: 1099