Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Vorenc
babje prisl., aniliter, po babje, kakòr ena baba
Pleteršnik
bȃbji, adj. 1) altweibisch, Cig.; — 2) Weiber-, weiberhaft (zaničlj.); po babje, nach Weiberart; weibisch, unmännlich, Mur., Cig., Jan.
Vorenc
bahati se (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) nedov., strepere, strepitare, bahati se [po Verant.101: Strepere, Räuschen, Bahati]
Svetokriški
Bahela -e ž osebno lastno ime Rahela (?): Satoraj Chriſtus Ieſus ſyn Boshy je s' Nebeſs doli prishal de bi ta dusha njegova naveſta ratala; ſa to lepo Bachelo tož. ed. 33 lejt je veliku preterpel (II, 64) Verjetno tiskarska napaka namesto Rachela (prim. II, 66: Bupertus namesto Rupertus), ki je tu lahko prispodoba Rahele, Labanove hčere, za katero je Jakob služil dvakrat po sedem let (SP 1 Mz 29,15–30); → Rah(a)el.
Pleteršnik
bákər, -kra, m. das Kupfer, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; čisti b. das Feinkupfer (Garkupfer), Cig.; — po drug. slov. jezikih.
Svetokriški
Bakhus -a m osebno lastno ime Bakh: de bi Bachus im. ed. vſaku lejtu kje dol en ſod ſlatkiga vina perpelal ǀ pild tiga Boga Saturna, Iupitra, Bachuſa rod. ed., Vulcana ǀ Prepovedal je Bachuſu daj. ed. offer tiga pijanſtua, inu poshreshnoſti ǀ Dekelzo Ariadno ſo hoteli Bacuſu daj. ed. sa Neveſto dati ǀ Oshtery sò molili Bacuſa tož. ed. ǀ ſo molili sa ſvojga Boga tiga poshreshniga, pianiga, inu nesramniga Boga Bachuſa tož. ed. Bákh, lat. Bacchus, Βάκχος, po izvoru traški bog bujne rasti, trte in vina
Svetokriški
Balaam -a m osebno lastno ime Bileam: Ti Balaam im. ed. ſi en velik norz, shivish kakor en hudizh ǀ edn pravi, de Balam im. ed. je bil ſlep ǀ od tiga folsh Preroka Balama rod. ed. ǀ Angeli nej ſo puſtili Balaamu daj. ed., de bi prekolnil ta isvoleni Boshj folk ǀ rekozh k'Balaamu daj. ed. ǀ bom lete ludij perglihal timu folsh Preroku Balamu daj. ed. ǀ je bil preſtrashil Balaama tož. ed. folsh Preroka ǀ je govorila s'Balamam or. ed. Bileám, lat. V Balaam, mož, kateremu je moabski kralj Balak ukazal, naj prekolne Izraelce, po božjem naročilu pa jih je moral blagosloviti (SP 4 Mz 22,5). Bileám se na drugih mestih SP pojavlja kot zapeljevalec Izraelcev (npr. SP 4 Mz 31,8) in kot tip učitelja krivega nauka (SP Raz 2,14).
Svetokriški
balena -e ž kit: ta velika Riba Balena im. ed. v' trebuhi ga je po mory noſsila ǀ zhe ionas od te velike ribe balene rod. ed. nej bil ſzeran ǀ Jonas pak v' trebuhu te ribe balene rod. ed. ǀ Tize imaio Poſtoino, ſveriazhina ima leva, Ribe imaio Baleno tož. ed. ← it. balena < lat. ballaena ‛kit’
Pleteršnik
balováti, -ȗjem, vb. impf. faseln, schwätzen, Ungereimtheiten vorbringen, C.; phantasieren: bolnik v legarju baluje, C.; = po noči razgrajati, peti in pijančevati; vso noč so balovali, BlKr.
Prekmurski
Bárány -ja m Bárány, madžarski šolnik: správlene po Bárány Ignáci BJ 1886, 1
Prekmurski
barát -a m menih: nistera imánya vkrajvzeme barátom KOJ 1848, 37; po csednoszti ino delavnoszti teh barátov KOJ (1914), 105
Pleteršnik
bárli, m. pl. der Scherz, V.-Cig.; barle pripovedovati, leeres Zeug erzählen, Z.; na barle, in den Tag hinein, in's Blaue, Zv., BlKr.; na barle hoditi po svetu, BlKr.; na barle življenje vagati, Jap. (Prid.); ne prodam na barle = na same besede, brez druge trdnobe, Lašče-Levst. (Rok.); priče ne gredó na barle (t. j. brez poziva od sodišča), Mokronog; — morda od it. parlare, sprechen, Levst. (Rok.).
Prekmurski
bátriven -vna -o prid.
1. pogumen: kak huszar vu francuskom boji po vnôgi batrivni csineny szpômenek posztavo szebi AI 1875, br. 2, 5
2. trden, primeren: Szkrben vért je i na tom, da tak szenô kak ôtavo na sühom i batrivnom meszti szprávi vküp na zimo KAJ 1870, 122
3. miren, varen: ár mili tí Goszpodne szam bátrivno prebivaliscse TA 1848, 4
Prekmurski
bátrivno prisl.
1. pogumno: bátrivno dopreneſzé KM 1783, 101; Csi Bogá bátrivno vadlüjemo KMS 1780, 40; 'zivéte, Vu grejhi bátrivno BKM 1789, 10; bátrivno je gláſzo Goſzpodna Jezuſſa KM 1796, 122; neſztanoma bátrivno na pomoucss SIZ 1807, 6; po cesztáj bátrivno hodila KAJ 1870, 38
2. mirno, varno: tak bátrivno 'zivéjo KŠ 1754, 118; i têlo moje bode bátrivno pocsivalo TA 1848, 11
3. z zaupanjem: ino kai ga mámo bátrivno proſziti TF 1715, 26; Bátrivno jo dájte te nyemi SŠ 1796, 167
Prekmurski
bátrivnost -i ž
1. hrabrost, pogum: mojega tejla bátrivnoſzt me obvzene KŠ 1754, 227; Bátrivnoſzt vel’ko záto mámo SŠ 1796, 45; ſto je dáo bátrivnoſzt k naſſemi deli KM 1790, 32; Szká'zi nam tvojo bátrivnoszt BRM 1823, 86; Neprebiva Král v bátrivnoszti po vno'zini vojszké TA 1848, 25; szam escse ne meo bátrivnoszti gori glédati AI 1875, br. 2, 5
2. tolažba, opora: I 'zaloſznim düſiczam ti ſzi bátrivnoſzt BKM 1789, 145
Pleteršnik
bȃvəc, -vca, m. der Wauwau: bavec gre po tebe! (tako otroke strašijo), Št.
Svetokriški
Bazilius -a/-ija m osebno lastno ime Bazilij: kar naſs vuzhi S: Baſilius im. ed. rekozh ǀ s. Basilius im. ed. nam da sastopit ǀ Alexander Ceſſarja Baſiliuſa rod. ed. Syn ǀ po beſſedah S. Baſiliuſa rod. ed. ǀ poshluſhajte S. Baſiluſa tož. ed. ǀ inu S. Baſilia tož. ed. s' meram puſtj ǀ Grætia s' Baſiliuſam or. ed. 1. Sv. Bazílij (330–379), cerkveni učitelj in pisec, škof v Cezareji v Mali Aziji 2. Bazílij, oče cesarja Aleksandra
Svetokriški
beatus cit. prid. blaženi: Beatus im. ed. m Alanus pak kodarkuli je hodil zheſzhena ſi Maria je molil (III, 431) ǀ Beatus im. ed. m Jordanus kadar v' Jeruſalem pò mory ſe pelal (IV, 402) ← lat. beauts ‛blažen’; → b.
Pleteršnik
bəckáti, -ȃm, vb. impf. stupfen, stochern, sticheln; po zobeh b., in den Zähnen stochern; — prim. becati.
Pleteršnik
bedák, m. der Dummkopf; ti bedak ti! bedake delati iz koga, jemanden zum Besten haben, jvzhŠt.; bedaka, kaj si je izmislil! Mik.; za bedaka koga kam pošiljati, n. pr. po polževe krvi, Navr. (Let.); — iz tur. bed, zanikaren, Dan.
Število zadetkov: 6340