Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
poli prisl. pol: Masha terpi polli urre ǀ vſhe poli leta, ali enu letu je preteklu ǀ dopoli nozhij quarte, inu glashe v'rokah dershite ǀ gre pozhivat, pruti polinozhi ǀ de biſi lih pred dnevam, ali o poli nozhy bilu prezei ym terbei dati ǀ shena je upijla, inu jokala, de poli mille je jo bilu shlishat ǀ kadar pride na poli pota → pol, → polu
Celotno geslo Pohlin
polica [políca] samostalnik ženskega spola

polica v zidu

Celotno geslo Pohlin
polič [polȉč] samostalnik moškega spola

polič, tj. prostorninska mera za tekočine pol bokala, pribl. 0,75 l

PRIMERJAJ: bokal

Celotno geslo Pohlin
poliska [políska] samostalnik ženskega spola

cvetni prah, pelod

Celotno geslo Pohlin
polizan [polízan] pridevnik

polizan

Prekmurski
pòlkébel -a m pol kebla, posoda: Pri szilji i pri drügoj szühoj tekôcsoj blági sze kebel, polkebel nüca AI 1875, br. 1, 2
Prekmurski
pòlkilogràm -a m pol kilograma: i tak eden zákonszki fünt je toliko kak polkilograma AI 1875, br. 2, 3
Prekmurski
pòlklàfter -tra m pol klaftre, prostorninska mera: Od polklaftra méter szkoro z-dvöma pálecoma dugsi AI 1875, kaz. br. 8
Svetokriški
polkončan -a prid. na pol pokončan: h'shkodi tiga vſhe pul Konzhaniga rod. ed. m ſvejta ſe perpraulajo (I/2, 38)
Besedje16
polmoža gl. mož, pol ♦ P: 2 (BH 1584, MD 1592)
Svetokriški
polmrtev -tva prid. polmrtev: ta vbogi Mashnik od ſtraha pu martu im. ed. m je bil oſtal ǀ ta frishni ſtudeniz is katerem ſe je bil resfrishal ta polmertvi im. ed. m Jsmael ǀ ſo shlishali ta pohleuni glaſs tiga polmertviga rod. ed. m Goſpuda ǀ shloſt, inu britkuſt obidie ſerze tiga bolniga, inu pol mertviga tož. ed. m ži. zhloveka ǀ de ſi glih vidish tiga nagiga od mrasa pu martviga tož. ed. m ži. ǀ ſo shli prozh, ter pul mertviga tož. ed. m ži. ſo puſtili leshati ǀ Sa volo tiga ſin ſe bil perpravil Klagovati zhes ta reuni ſvejt, dokler vſhe pul mertuiga tož. ed. m ži. inu Konzhaniga vidim ǀ Bug pak n'hozhe pol mertveh rod. mn. offru imeti
Besedje16
polmrtev (pol mrtev) prid. ♦ P: 3 (TR 1558, TT 1581-82, TPo 1595); prid. ♦ P: 1 (TT 1557)
Besedje16
pol mrtev gl. polmrtev ♦ P: 3 (TR 1558, TT 1581-82, TPo 1595)
Svetokriški
poln -a prid. poln: Ta luft je bil poln im. ed. m svetlobe ǀ vejm Kaj je pomenil tisti lepi pungrad poun im. ed. m lepih roshiz ǀ Kakor de bi bil paun im. ed. m lubesni ǀ Judouski folk pak je polen im. ed. m offerti ǀ vezh vela Lazarus pol im. ed. m ran, reſtargan, inu lazhen v' gnadi boshi ǀ je bilu polna im. ed. ž hisha shlahte ǀ Pride Hzhi s' salublenimi mishly polna im. ed. ž ǀ tu je taistu svetlu Nebu polnu im. ed. s svetlih svejsd ǀ tuoje serze je paunu im. ed. s offerti ǀ Jeſt bi mogal ta ſvejt perglihat temu shpiz polnimu daj. ed. m ſodu ǀ Ena vuzhena glava je bila ſturila ſmalat en pungrad poln tož. ed. m lepih rosh ǀ Pilatus je bil Christuſha na gank perpelal vſiga kryvaviga, inu odertiga, polniga tož. ed. m ži. ran ǀ ludy perſilio de ſe vpijanio, inu de li polno tož. ed. ž hosterio ludy imaio ǀ imash polnu tož. ed. s ſerze nevoſhlivoſti, saurashtva, inu greshnih miſly ǀ pishe timu Gospudu enu piſſmu polnu tož. ed. s troshta ǀ per tej sadni, inu boshje skriunosti polni mest. ed. ž vezherij ǀ Stoij pod eno jablano polno or. ed. ž sdreliga ſadu ǀ vinogradi ſo polni im. mn. m slatkiga grosdia ǀ od snotrej ſo pauni im. mn. m strupa te nevoshlivosti ǀ beſsede ſo polne im. mn. ž skriunusti ǀ aKu naſsha serza ſo polne im. mn. ž/s gnuſobe ǀ dreveſſa ſo polna im. mn. s shlahtniga ſadu ǀ Bug pak je bil taiſtom povernil ſedem ſpleteniz polnih rod. mn. kruha ǀ puſti resbelit ene sheleſne zheule polne tož. mn. m shpiz ǀ je imela persy velike kakor turne, polne tož. mn. ž mleka ǀ s'unimy beſsedamy skriunuſti polnimi or. mn.
Svetokriški
polnoč -i ž 1. polnoč: do polnozhi rod. ed. pleshemo, inu kratik zhaſs tribamo ǀ v'Faraushi ſo vſeskuſi dobre vole, inu de zhes polnozhi tož. ed. (?) pyanzhvajo ǀ s'jutro pred ſario, o poldan, pruti vezheru, inu o polnozhi mest. ed. ǀ Samſon ſe prebudij ob polnozhi mest. ed. ǀ ſim shlishal, de ob pounozhi mest. ed. ſo k' juternizam sgonili ǀ molituo opravi, ter gre pozhivat, pruti polinozhi mest. ed. ǀ ob pulnozhi mest. ed. je bil shal proſſit 2. sever: te shteri ſtrani tiga ſvejta pomenio te shteri ſtany teh ludy … Polnuzh im. ed. pomeni ta reuni ſtan teh vbogih, kateri v' umraku tiga bushtva, inu terplejna morio shiveti ǀ Boshje meſtu je imelu dvanajſt dauri, ali urat, try leteh urat ſo bile obernene pruti ſonzhnimu prihodu, try pruti ſonzhnimu ſahodu, try pruti poldnevu, try pruti pol nozhi daj. ed. → noč
Besedje16
polnoč sam. ž ♦ P: 11 (TE 1555, TR 1558, *P 1563, KPo 1567, TT 1577, DC 1579, DPr 1580, DB 1584, DC 1584, TfC 1595, MTh 1603); (polnoč/pol noč) sam. ž ♦ P: 5 (TT 1557, TPs 1566, DB 1578, TT 1581-82, MD 1592); (pol noč) sam. ž ♦ P: 2 (JPo 1578, TkM 1579)
Besedje16
pol noč gl. polnoč ♦ P: 7 (TT 1557, TPs 1566, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TT 1581-82, MD 1592)
Svetokriški
polovico prisl. na pol: ſo bilij dobre vola, inu polovizo pijani ǀ oſhivij taiste, kateri ſo polovizo martvi ǀ najde eniga petleria polovizo od mrasa mertviga ǀ s'ſvoio S. gnado te ſtare inu polovizo martve greshnike, inu greshinze supet oshivy
Pleteršnik
polovníca, f. 1) die Halbhube, Jan.; — 2) = pol mernika, Cig., Met.; (1/4 mernika, Gor., Lašče-Levst. (Rok.); = mera štirih bokalov, Temljine [Tolm.], = mera osem bokalov, na Cerkljanskem-Štrek. [Let.]).
Pleteršnik
polovník, m. = pol mernika; der vierte Theil des österreichischen Metzens, Mur., V.-Cig.; — der Scheffel, Trub.-Mik.; luč postaviti pod p., Slom.; luč svoje modrosti staviti pod p., LjZv.
Število zadetkov: 175