Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Besedje16
polmrtev (pol mrtev) prid. ♦ P: 3 (TR 1558, TT 1581-82, TPo 1595); prid. ♦ P: 1 (TT 1557)
Svetokriški
poln -a prid. poln: Ta luft je bil poln im. ed. m svetlobe ǀ vejm Kaj je pomenil tisti lepi pungrad poun im. ed. m lepih roshiz ǀ Kakor de bi bil paun im. ed. m lubesni ǀ Judouski folk pak je polen im. ed. m offerti ǀ vezh vela Lazarus pol im. ed. m ran, reſtargan, inu lazhen v' gnadi boshi ǀ je bilu polna im. ed. ž hisha shlahte ǀ Pride Hzhi s' salublenimi mishly polna im. ed. ž ǀ tu je taistu svetlu Nebu polnu im. ed. s svetlih svejsd ǀ tuoje serze je paunu im. ed. s offerti ǀ Jeſt bi mogal ta ſvejt perglihat temu shpiz polnimu daj. ed. m ſodu ǀ Ena vuzhena glava je bila ſturila ſmalat en pungrad poln tož. ed. m lepih rosh ǀ Pilatus je bil Christuſha na gank perpelal vſiga kryvaviga, inu odertiga, polniga tož. ed. m ži. ran ǀ ludy perſilio de ſe vpijanio, inu de li polno tož. ed. ž hosterio ludy imaio ǀ imash polnu tož. ed. s ſerze nevoſhlivoſti, saurashtva, inu greshnih miſly ǀ pishe timu Gospudu enu piſſmu polnu tož. ed. s troshta ǀ per tej sadni, inu boshje skriunosti polni mest. ed. ž vezherij ǀ Stoij pod eno jablano polno or. ed. ž sdreliga ſadu ǀ vinogradi ſo polni im. mn. m slatkiga grosdia ǀ od snotrej ſo pauni im. mn. m strupa te nevoshlivosti ǀ beſsede ſo polne im. mn. ž skriunusti ǀ aKu naſsha serza ſo polne im. mn. ž/s gnuſobe ǀ dreveſſa ſo polna im. mn. s shlahtniga ſadu ǀ Bug pak je bil taiſtom povernil ſedem ſpleteniz polnih rod. mn. kruha ǀ puſti resbelit ene sheleſne zheule polne tož. mn. m shpiz ǀ je imela persy velike kakor turne, polne tož. mn. ž mleka ǀ s'unimy beſsedamy skriunuſti polnimi or. mn.
Svetokriški
polnoč -i ž 1. polnoč: do polnozhi rod. ed. pleshemo, inu kratik zhaſs tribamo ǀ v'Faraushi ſo vſeskuſi dobre vole, inu de zhes polnozhi tož. ed. (?) pyanzhvajo ǀ s'jutro pred ſario, o poldan, pruti vezheru, inu o polnozhi mest. ed. ǀ Samſon ſe prebudij ob polnozhi mest. ed. ǀ ſim shlishal, de ob pounozhi mest. ed. ſo k' juternizam sgonili ǀ molituo opravi, ter gre pozhivat, pruti polinozhi mest. ed. ǀ ob pulnozhi mest. ed. je bil shal proſſit 2. sever: te shteri ſtrani tiga ſvejta pomenio te shteri ſtany teh ludy … Polnuzh im. ed. pomeni ta reuni ſtan teh vbogih, kateri v' umraku tiga bushtva, inu terplejna morio shiveti ǀ Boshje meſtu je imelu dvanajſt dauri, ali urat, try leteh urat ſo bile obernene pruti ſonzhnimu prihodu, try pruti ſonzhnimu ſahodu, try pruti poldnevu, try pruti pol nozhi daj. ed. → noč
Besedje16
polnoč sam. ž ♦ P: 11 (TE 1555, TR 1558, *P 1563, KPo 1567, TT 1577, DC 1579, DPr 1580, DB 1584, DC 1584, TfC 1595, MTh 1603); (polnoč/pol noč) sam. ž ♦ P: 5 (TT 1557, TPs 1566, DB 1578, TT 1581-82, MD 1592); (pol noč) sam. ž ♦ P: 2 (JPo 1578, TkM 1579)
Svetokriški
polovico prisl. na pol: ſo bilij dobre vola, inu polovizo pijani ǀ oſhivij taiste, kateri ſo polovizo martvi ǀ najde eniga petleria polovizo od mrasa mertviga ǀ s'ſvoio S. gnado te ſtare inu polovizo martve greshnike, inu greshinze supet oshivy
Pleteršnik
polovníca, f. 1) die Halbhube, Jan.; — 2) = pol mernika, Cig., Met.; (1/4 mernika, Gor., Lašče-Levst. (Rok.); = mera štirih bokalov, Temljine [Tolm.], = mera osem bokalov, na Cerkljanskem-Štrek. [Let.]).
Pleteršnik
polovník, m. = pol mernika; der vierte Theil des österreichischen Metzens, Mur., V.-Cig.; — der Scheffel, Trub.-Mik.; luč postaviti pod p., Slom.; luč svoje modrosti staviti pod p., LjZv.
Celotno geslo Pohlin
polovnik [polovník] samostalnik moškega spola

pol mernika, polovnik, tj. prostorninska mera za žito, pribl. 15 l

PRIMERJAJ: mernik

Svetokriški
polovnik m mernik: Nihzhe nevushgè eno luzh, inu jo poſtavi na enu skriunu mejſtu, tudi nikar pod en Polounik tož. ed., temuzh na Laihter, de, kateri noter gre, luzh vidi (III, 547) Citat iz SP na začetku pridige; prim. pri Pleteršniku polovník ‛pol mernika; Scheffel’.
Besedje16
polsikel (pol sikel) sam. m ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)
Celotno geslo Pohlin
poltrak [poltrák] samostalnik moškega spola

kovanec za pol groša

PRIMERJAJ: groš, poltura

Celotno geslo Pohlin
poltura [poltúra] samostalnik ženskega spola

kovanec za pol groša

PRIMERJAJ: groš, poltrak

Pleteršnik
pólu, adv. halb, nk.; polu nov, Jurč.; — nav. polu- v zloženih besedah: Halb-, halb, nk.; (tu so vse dotične besede pisane s "polu-", če so tudi v izvirnikih pisane s "pol-" ali "polo-"; nav. se izgovarjajo s polu- zložene besede tako, da ima tudi polu- svoj poudarek).
Svetokriški
polu prisl. pol: sa lusht tega greshniga Meſsa, sa hudizha, inu paku ſe je hotela polu leta postiti (I/1, 132) → poli, → pol
Besedje16
polzlati (pol zlati) posam. ♦ P: 1 (TtPre 1588)
Celotno geslo Pohlin
pomrak [pọ́mraknepopoln podatek] (polmrak, pumrak) samostalnik moškega spola

mrak

Pleteršnik
popláziti, -plȃzim, vb. pf. streifen, seicht bepflügen: njive p., Z.; übhpt. oberflächlich bearbeiten: vse le takisto poplazi, da je le pol obdelano, Polj.
Pleteršnik
pošę̑t 2., m. der Zollstab, Cig., Jan., Kr.; — prim. it. passetto = pol sežnja.
Pleteršnik
prerẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. durchschneiden; črez pol p. kaj, mitten entzweischneiden; žilo si p., sich die Ader öffnen.
Celotno geslo Pohlin
presekati [presẹ́kati presẹ̑kam] dovršni glagol

presekati

Število zadetkov: 161