Zadetki iskanja
Pleteršnik
líce, n. 1) die Wange, die Backe; lica, rdeča kakor kri, blutrothe Wangen; vdrtih lic, mit eingefallenen Backen; — zadnja lica, die Hinterbacken, Cig.; — 2) das Gesicht: bledo lice, ein blasses Antlitz; rdeč v lice, mit rothem Gesicht, Ravn.; mladega lica je, er hat ein junges Gesicht; lice lepo, srce slepo, Npreg.-C.; v lice (= vpričo) vseh, Vrt.; v lice povedati, ins Gesicht sagen, ogr.-C.; na lice iti komu, jemandem in die Nähe gehen, Dol.; z lica k licu, von Angesicht zu Angesicht, Vrt.; po licu poznati koga, DZ.; — die Physiognomie, Cig. (T.); — das Aussehen, die Gestaltung, Cig. (T.); kovinsko lice, metallisches Aussehen, Cig. (T.); kraj dobi drugo lice, die Gegend nimmt einen anderen Charakter an, Šol.; po svojem licu, der Form nach, Levst. (Nauk); — 3) die Bild- oder Kopfseite einer Münze, Cig., Jan.; — 4) die Façade (arch.), Jan., Cig. (T.); — die Fronte, Cig., Jan.; — die rechte, auswendige Seite eines Zeuges oder Tuches; na lice (opp. na robe); — die Narbenseite der Haut; — na lice priljuden, na robe ostuden, Npreg.-Jan. (Slovn.); — die glatte, glänzende Fläche an einem Gegenstande, z. B. die Bahn am Amboss, Cig. (T.), am Hobel, Cig.; vejo z licem (t. j. tik debla) odžagati, Gor.; — die Oberfläche, Cig.; na licu zemlje, C.; vse lice (kranjske dežele), die gesammte Oberfläche Krains, Vod. (Izb. sp.); — na licu mesta, an Ort und Stelle, nk.; — der Spiegel einer Flüssigkeit, Cig. (T.), DZ.; jezersko l., C.; tekočinsko l., DZ.; — 5) die Person, Cig. (T.), nk.; odlična lica, C.; (hs., stsl.).
Pleteršnik
mȃterin, adj. der Mutter; — Mutter-: materino srce, das Mutterherz; materina ljubezen, die Mutterliebe; materino krilo, der Mutterschoß, Jan.
Pleteršnik
Pleteršnik
mədlẹ́vati, -am, vb. impf. 1) sich abhärmen: v žalosti mi srce medleva, Str.; — schmachten, Jan.; — 2) hager werden, Jarn.
Pleteršnik
nadígniti, -dȋgnem, vb. pf. = nadvigniti; 1) ein wenig heben (z. B. ein Weinfass), Mur.; n. se, sich erheben: na to ljubav naj se naše srce nadigne, ogr.-Let.; sich daran machen: n. se na delo, ogr.; — 2) erregen, beginnen: punt n., C.
Pleteršnik
nahȃjati, -am, vb. impf. ad najti; 1) zu finden pflegen, finden; na gorah nahajamo lepih cvetic; — n. se, sich vorfinden, vorkommen; ogr.-Valj. (Rad), nk.; — 2) herankommen: mrak nahaja, M.; Tam je ljub'ca rajala, Meni v srce nahajala, Npes.-Schein.; — anwandeln: nahaja me želja, Cig.; bolezen me nahaja, es überfällt mich eine Krankheit, Cig., Gor., BlKr.-M.; — 3) n. koga = hoditi za kom, Guts., Jarn.
Pleteršnik
naslájati, -am, vb. impf. ad nasladiti; 1) versüßen: spomin jima pač ni mogel naslajati spanca, Jurč.; — 2) ergötzen: n. srce, Let.; — n. se, sich ergötzen, SlN.; n. se z vsemi pozemeljskimi dobrotami, LjZv.; n. se česa, Zv.
Pleteršnik
nerazúmən, -mna, adj. 1) unverständig; — 2) unverständlich, undeutlich, Jan.; unbegreiflich: nerazumljeno in nerazumno človeško srce, Jurč.
Pleteršnik
nerodljìv, -íva, adj. sorglos, unachtsam, gleichgiltig, Jan., M., C.; srce nemarno ali nerodljivo, Trub. (Post.); — ungehorsam, ungezogen, Dict.; nerodljivi otroci, Trub. (Post.).
Pleteršnik
neukrę́tən, -tna, adj. 1) unbeugsam: neukretnega vratu, Trub. (Let. 1891, 149.); halsstarrig, unbändig: n. osel, Trub.; neukretne živali v brzdah držati, Jap. (Prid.); neukretni ljudje, = "nekazani ljudje", Dalm.; neukretne butice, Preš.; unerbittlich, Mik.; standhaft, Dict.; neukretno srce, Dalm.; — 2) = neokreten, ungelenk, ungeschickt, plump, Cig., Jan., C., nk.
Pleteršnik
noríti 1., -ím, vb. impf. narren, bethören, anführen, betrügen, Cig., Jan., Volk.-M., vzhŠt.; n. srce, Dalm.; n. se = goljufati se, vzhŠt.
Pleteršnik
nórski, adj. Narren-, närrisch; n. mož, norska reč, Trub.; norsko srce, Dalm.; norska pamet, Jsvkr.; norsko in nespametno ljudstvo, Jap. (Sv. p.); norska čepica, die Narrenkappe, SlN.
Pleteršnik
oblę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) belagern, blockieren, Mur., Cig., Jan., Krelj; mesto z vojsko o., Dalm.; smrtne bolečine bodo srce oblegle, Jsvkr.; — 2) o. se, sich anschmiegen, passen (o obleki), Cig., Šol.; oblačilo se obleže (liegt gut an), Cig., Svet. (Rok.).
Pleteršnik
obtŕditi, -im, vb. pf. 1) befestigen: mesto o., Cig., C.; z vodami obtrjeno mesto, Dalm.; — 2) verhärten: o. svoje srce, ogr.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
obtrpnẹ́ti, -ím, vb. pf. = otrpniti, erstarren, Meg.; njih srce je obtrpnelo, Trub.; — obtrpneli so, sie wurden starr vor Staunen, Dalm.
Pleteršnik
odkríti, -krȋjem, vb. pf. eine Decke oder Hülle, einen Deckel wegnehmen; abdecken, enthüllen; odkriti, kar je pokrito; streho o., das Dach abdecken; hišo o., das Haus des Daches berauben; — o. se, das Haupt entblößen; o. se komu, vor jemandem das Haupt entblößen; odkrit, entblößten Hauptes; — rudo o., Erz aufschließen, Cig. (T.); entdecken, Jan., nk.; (po nem.); — offenbaren: skrivnost o., svoje misli o., Cig.; čas bo to odkril, Cig.; o. komu srce, jemandem sein Herz aufschließen, Cig.; odkrije se mnogih src mišljenje, ogr.-Valj. (Rad); — odkrit, aufrichtig, Cig., Jan., C.; odkrito moramo povedati, Levst. (Zb. sp.).
Pleteršnik
odkrívati, -am, vb. impf. ad odkriti; abdecken, enthüllen; posteljo o.; — o. se, das Haupt entblößen; — entdecken (finden), Jan.; (po nem.); — offenbaren: skrivnosti, srce o.
Pleteršnik
okoreníti, -ím, vb. pf. 1) (eig. bewurzeln), stark machen: srce komu o., Trub.-Let. 1891, 150.; — 2) o. se, sich bewurzeln, C., Z.; Wurzeln fassen, C.; ti si pustil, da se je (vinska trta) okorenila, Dalm.; okorenjen, eingewurzelt, C.
Pleteršnik
Pleteršnik
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- Naslednja »
Število zadetkov: 170
Dostopnost