Fran > SSKJ

1. 1. z udarci kladiva tanjšati, ostriti rezilo: klepati koso, srp / kosec kleplje; pren., ekspr. kleplje nas usoda
   // z udarci kladiva oblikovati, obdelovati pločevino: klepati žleb
2. 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom tolči, udarjati: raje grem na cesto kamenje klepat; klepati po nakovalu / detel kleplje na deblu / čutil je, kako mu kleplje srce
   // slabo, nevešče
   1. a) igrati (na klavir): že spet kleplje / slabš. nehaj že klepati igrati
   2. b) tipkati: kleplje v pisarni / slabš. sedeli smo za pisalnimi stroji in klepali kakor za stavo tipkali
3. 3. ekspr., redko počasi, okorno stopati: ob palici je klepal po tlaku
4. 4. ekspr. jesti (enolično, slabo): klepati fižol; v petek in svetek klepljejo krompir
   ● ekspr. smrt že kleplje koso zanj kmalu bo umrl; pog., slabš. spet kleplje verze sestavlja, piše; slabš. nekoliko kleplje ruščino govori, zna govoriti; ekspr. to so klepali o njem grdo govorili, ga opravljali
   ♦ lov. divji petelin kleplje poje začetni del svojega speva; obrt. klepati mlinski kamen z udarci kladiva mu dajati hrapavo površino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

1. 1. pri primitivnih ljudstvih tanka lesena palica z zelo ostro kovinsko konico za bojevanje: kopje ga je zadelo v srce; sovražniki so metali kopja iz razdalje dvajset korakov / bojno kopje; pren., pesn. reko je razparalo kopje svetlobe
   // publ., v zvezi lomiti kopja zelo si prizadevati za kaj; bojevati se: lomiti kopja za pravico / zaradi tega se z njim ne splača lomiti kopja prepirati se
2. 2. šport. lesena ali kovinska, v sredini navadno z vrvico ovita palica za tekmovanje: vreči kopje; kopje za moške tekmovalce / metanje diska in kopja
3. 3. star. drog za zastavo: na kopju je visela zastava

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

1. 1. nav. ekspr. čutiti, imeti zelo močno željo po čem: koprneli so po miru, svobodi; koprni za njim; močno, zelo koprneti; z vso dušo je koprnel, da bi jo videl; pren. nemirno srce je koprnelo po sreči
2. 2. star. zelo se bati, dreveneti (od strahu): kar koprnel je pred očetom / ob mučenju ljudi so gledalci koprneli od groze
   // zastar. hirati, slabeti: koprnel je od lakote

koprnèč -éča -e: koprneč po miru; po svobodi koprneči ljudje; prisl.: koprneče zreti v daljavo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

1. 1. z udarci kladiva ali s strojnim stiskanjem oblikovati, obdelovati kovino: kovati jeklo, železo; kovati in variti / kovati v tanke železne palice / ročno, strojno kovati / kovati denar; kovati orožje; pren., ekspr. življenje ga je neusmiljeno kovalo
2. 2. opremljati s kovinskim delom: kovati hrastova vrata / kovati konja pritrjati mu podkev
   // kaznjence kovati v verige uklepati
3. 3. ekspr. z določenim ravnanjem pripravljati, ustvarjati kaj: koval je svojo lastno nesrečo; sami so si kovali svojo usodo / iz tuje nesreče kovati dobiček
   // sestavljati, delati kaj, navadno s težavo: govor sta skupaj kovala; dolgo v noč je koval primerne izraze / slabš. kuje verze sestavlja, piše
4. 4. ekspr. naskrivaj pripravljati, snovati kaj: kovati maščevanje; kovali so zaroto proti njemu; zvedel je, da se nekaj kuje / kuje nove načrte za bodočnost; kovati hudobne naklepe
5. 5. ekspr. močno biti, utripati: od strahu ji je kovalo srce / v sencih mu je kovala groza; brezoseb. v glavi ji je kovalo
   // redko udarjati, tolči: slepo kovati po nasprotnikovi sablji / na deblu je kovala žolna
   ● ekspr. kovati koga v deveta nebesa, v zvezde zelo hvaliti, povzdigovati; preg. kuj železo, dokler je vroče vplivaj na koga, kaj, dokler je mogoče; takoj izkoristi vsako ponujeno ugodnost

kováti se ekspr.  postajati bolj sposoben za kaj, navadno zaradi vpliva težkih razmer: v skupnem boju sta se kovala bratstvo in enotnost naših narodov; v tej šoli se kujejo in vzgajajo kadri

kován -a -o: kovani čevlji; kovani denar; kovano zlato zlat kovanec, zlatnik; kovano železo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

krásti se nav. ekspr.  brez šuma, pritajeno hoditi: med travo se je kradla neka žival / večkrat se je kradel z doma, iz hiše; tiho se je kradel k oknu / pogledi so se mu kradli k njej skrivaj uhajali
// komaj opazno, navadno samovoljno prodirati, premikati se: solze so se ji kradle iz oči; v srce se ji tiho krade huda slutnja / skozi okno se je pričela krasti luč, svetloba; pren. ta človek se ji večkrat krade v misli

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

1. 1. mat. izraža množenje: dva krat [x] dve je štiri; a krat [.] b je ab / pog. soba je velika štiri krat tri (metre)
2. 2. s števnikom izraža število ponovitev, kot jih nakazuje števnik: srce udari približno 70-krat na minuto; prim. dvakrat, stokrat, večkrat

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

1. 1. spravljati v položaj, ko sosednji deli med seboj tvorijo kot: krčiti roke; krčiti in iztezati nogo; prsti se ji krčijo / krčiti roke v pest; mišice se raztezajo in krčijo / krčiti se v dve gubé
   // ekspr. delati gube, zlasti na koži: krčiti čelo; lica so se ji krčila
2. 2. ekspr. delati, povzročati krče: lakota mu krči želodec; brezoseb. krčilo ga je po črevesju / krčil in zvijal se je v napadu kašlja
   ● knjiž., ekspr. od groze se ji je krčilo srce groza jo je bila

kŕčiti se 
1. 1. postajati po obsegu manjši: pri sušenju se les krči / to blago se rado krči / ekspr. imetje se mu krči; prihranki se vidno krčijo
   // ekspr. postajati po dolžini manjši: razdalja se je vedno bolj krčila; sence v gozdu se krčijo / dan se krči
2. 2. ekspr. braniti, obotavljati se: krčil se je izplačati doto; za teh par dinarjev se ne boš krčil / nič se ne krči, kar vzemi

krčèč -éča -e: krčeče se telo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

1. 1. biti v stanju, ko se izliva, izteka kri iz žile: že zelo dolgo krvavi; močno krvavi iz nosa; še malo krvavi na roki / prsti mu krvavijo; rana je začela spet krvaveti / ekspr. hodil je tako dolgo, da so mu noge krvavele
   ● knjiž. srce ji je krvavelo od bridkosti, trpljenja zelo je trpela
   // knjiž., ekspr. bojevati se: naši očetje so krvaveli na mnogih bojiščih; krvaveti za domovino, svobodo / ta narod že dolgo krvavi
2. 2. knjiž. oddajati rdečo svetlobo: večerno nebo je krvavelo; ogenj na ognjišču krvavi

krvavèč -éča -e: tiščal je krvavečo arterijo; krvaveča glava

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

1. 1. zavestno izjavljati, govoriti kaj neresničnega z namenom zavajati v zmoto: na obrazu se mu je videlo, da laže; lagal jim je, da ga ni videl; ne vem, kje je, je lagala; lagati o kom; on nikoli ne laže; ta ženska rada laže; ekspr. debelo, nesramno, predrzno lagati; ekspr. lažeš, je jezno zavpil; pog. laže, kot pes teče zelo; pogosto
   // ekspr. govoriti, pripovedovati kaj, kar ne ustreza resnici: zakaj bi vam lagala; lagal je, kako se mu tam dobro godi; lagal je o lepih nekdanjih časih; obljubljali so vse mogoče, eden je bolj lagal kot drugi / trdil je, da časopisi lažejo; pren., ekspr. oči so lagale; srce ne laže
2. 2. ekspr. biti neresničen, napačen, varljiv: te številke lažejo / hočejo se prepričati, če govorica o njegovem uspehu ne laže
   ● ekspr. lagal bi, če bi rekel, da se mi slabo godi dobro se mi godi; star. fant je dekletu lagal izjavljal je, da jo ljubi, a je ni ljubil; star. sreča mu laže ni srečen; ekspr. v obraz mu laže predrzno, nesramno; ekspr. laže, da je grdo, da se kar kadi, da sam sebi verjame zelo; preg. kdor laže, ta krade lažnivemu človeku se pripisuje tudi tatvina

lagáti si ekspr.  z neutemeljenimi razlogi ustvarjati v samem sebi prepričanje, da je stanje drugačno kot v resnici, navadno boljše: slabo kaže, kaj bi si lagali; nikar ne laži sam sebi; preh., pesn. Kaj si lažeš opojnost v dveh, saj si sam (M. Jarc)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

1. 1. ki ima razmeroma majhno težo: lahek kamen; lahek kovček, tovor; vzdigni otroka, saj je lahek; olje je lažje od vode; lahek kot pena, pero / lahek pomladanski plašč; lahke zavese; ta obleka je lahka in hladna / še v mrazu nosi lahko obleko premalo toplo
   // lahki kamen lehnjak
   // ki je iz tankih, drobnih sestavnih delov: lahek čoln; lahek lok; po cesti drdrajo lahki vozovi / lahki oboki stavbe / lahka artilerija; opremiti sobo z lahkim pohištvom / lahek dim se dviga proti nebu prosojen, redek; lahki oblački; lahka meglica
2. 2. za katerega ni potreben velik trud, spretnost: lahek zaslužek; odgovor na to vprašanje je lahek; lahka naloga, služba; lahka tura; lahka telovadna vaja; lahka zmaga; opravljati lahko delo / lahek jezik preprost, nezapleten; lahka knjiga / lahka topljivost
3. 3. ki ne izraža, kaže telesnega napora: lahek dir; njena hoja je lahka; lahke kretnje / knjiž. ptica lahkih kril ki hitro, lahkotno leta; star. stopati lahkih nog / biti lahek pri plesu znati se prilagoditi soplesalcu
4. 4. ki se ne pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: lahka bolezen; dobiti lahke telesne poškodbe / lahek bolnik; lahki in težki kaznjenci / lahki udarci lahni
   // lahek potres
   // v katerem osnovna sestavina nastopa v majhni meri: lahek strup; te cigarete so lahke / jesti sme le lahko salamo; piti lahko vino
   // lahko prebavljiv: bolnik mora imeti lahko hrano / lahka večerja
5. 5. ki ne prinaša (dosti) težav, neprijetnosti: lahek porod; njegova smrt je bila lahka; lahko slovo / tam imajo lahko življenje / lahke sanje / kot pozdrav lahko noč! ob spominu na umrle naj mu bo lahka domača zemlja
6. 6. nav. ekspr., navadno v povedni rabi ki se duševno in telesno dobro počuti: odšel je potolažen in lahek; kako lahkega sem se počutil; ljudje so se mu zdeli lahki, svobodni, brezskrbni / srce mu je bilo lahko in veselo / tako sem lahek, da bi kar zletel
7. 7. ekspr. lahkomiseln, neresen: taki lahki ljudje nimajo duševnih bojev; saj ni napačen človek, le preveč lahek je
   // ki moralno ni neoporečen: zdelo se mu je, da je lahka / lahka ženska / pog. biti lahke sorte
8. 8. nav. ekspr. umetniško nezahteven: lahka literatura; lahko čtivo / lahka glasba instrumentalna zabavna glasba; vsebinsko manj zahtevna glasba
   ● pog. biti pri lahkem kruhu imeti ne naporno in dobro plačano službo; lahka industrija industrija, ki proizvaja manjše stroje, instrumente, orodje, potrošne predmete; ekspr. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči samoten, odmaknjen kraj, zlasti blizu gozda; ne drgnite močno, ampak delajte z lahko roko nalahko; pog. zobozdravnik ima lahko roko delo opravlja tako, da pacienta čim manj boli; to storim z lahko vestjo brez pomislekov, skrbi; ekspr. z lahkim srcem se bom ločila od njih ne da bi čutila žalost, skrb
   ♦ agr. lahka prst, zemlja prst, zemlja z več peska in organskih snovi in manj glinenih primesi; grad. lahki beton beton, izdelan iz votličastega agregata; metal. lahke kovine kovine z majhno specifično težo; obrt. lahka konfekcija perilo, ženske obleke, drobni oblačilni predmeti; lahka obutev nizka moška, ženska in otroška obutev; strojn. lahko olje redko tekoče olje za mazanje strojev; šah. lahka figura lovec ali skakač; šport. lahka kategorija kategorija (težkoatletov) telesne teže med 57 in 68 kg; teh. lahki bencin bencin z majhno specifično težo; voj. lahka artilerija artilerija s kalibrom cevi do približno 100 mm; lahka strojnica orožje z zložljivima nogama, ki strelja s puškinimi naboji posamezno ali v rafalih

lahkó 
1. 1. prislov od lahek: mirno in lahko je umrl; lahko in brezskrbno živeti; biti lahko oblečen v ne toplo obleko; lahko prebavljiva hrana; lahko in težko prehodno gorovje; lahko rešljiva naloga; to je otročje lahko narediti; delo bom prav lahko opravil
   ♦ metal. lahko taljive kovine kovine, ki imajo tališče do 500° C
2. 2. izraža zmožnost, sposobnost za kako dejanje: tovarna bo lahko delala z vso zmogljivostjo; vozilo se lahko giblje na kopnem in v vodi; ni treba pomagati, saj lahko sam nesem; premalo znam, da bi lahko sam rešil nalogo; šiva še lahko, težjega dela pa ne zmore več / kolikor lahko presodim, je stvar resna
   // izraža možnost uresničitve dejanja ali stanja: tako ravnanje je lahko zelo nevarno; tu bi bil človek lahko srečen; to se lahko vsakomur primeri; lahko bi mu škodovalo; saj bi se bil lahko ubil; lahko se zgodi, bi se zgodilo, da bom potreboval tvojo pomoč / elipt. lahko da bom potreboval tvojo pomoč / z oslabljenim pomenom: izrastki so lahko krajši ali daljši; kje bi lahko dobil prostor; to smo lahko dosegli zato, ker smo pridno delali; še zdaj bi lahko živel, če ne bi bil pil / v vezniški rabi: ne poznam ga: lahko (da) je pošten, lahko (da) ne; lahko (da) pride, lahko (da) ne
   // izraža dopustitev: lahko, da je stvar drugačna; »mislim, da je tega sam kriv.« »Lahko da« / v vezniški rabi: lahko je njegov brat direktor, vendar ni vsemogočen; lahko je bogat, srečen pa ni; lahko vse preiščeš, pa ne boš našel
3. 3. izraža dovoljenje, soglasje: gospodar pravi, da lahko gremo čez travnik; lahko ga obiščete, kadar hočete / naročnina se lahko poravna v dveh obrokih; lahko vstopite, tovariš / elipt. »ali smem telefonirati?« »Lahko«
   // v vprašalnih stavkih izraža prošnjo za dovoljenje, soglasje: (ali) lahko vstopim / elipt. v kino bi šel, mama, a lahko? / v vljudnostnem vprašanju: ali ti lahko pomagam; »lahko prisedem?« »Izvolite«
   // izraža utemeljenost, upravičenost: nekateri starši so lahko ponosni na svoje otroke; jutri že lahko pričakujemo spremembo vremena / ekspr. »kako žalostno se drži.« »Saj se lahko« / lahko sem vesel, saj sem zdrav
4. 4. nav. ekspr. izraža omiljeno nujnost, potrebnost: res bi lahko že prej povedal, da ne bi bilo nepotrebnega iskanja; če si privošči tak avto, bi lahko tudi meni vrnil dolg
   // izraža prošnjo, omiljeno zapoved: ali mi lahko daš kozarec vode; se lahko malo umaknete, prosim / lahko bi bil malo bolj prijazen z menoj, veš; opravili ste, lahko greste
5. 5. ekspr. izraža omejitev, zadržanost priznanja: tebi je lahko tako govoriti, ko imaš vsega dovolj; on je lahko uspel, ko so mu vsi pomagali, jaz pa nimam nobene podpore
   // v zvezi z reči, trditi uvaja natančnejšo določitev, dopolnitev povedanega: bilo je dobro, lahko rečem, zelo dobro
   // v medmetni rabi, navadno v zvezi z misliti si, predstavljati si izraža
   1. a) podkrepitev trditve: lahko si misliš, kako sem se ustrašil; v enem večeru je zaigral sto tisoč, si lahko predstavljate; lahko rečem, da me ni še nikoli užalil; bal sem se, lahko mi verjamete
   2. b) pritrjevanje: »to me je zelo užalilo.« »Si lahko mislim«
6. 6. izraža pripravljenost, ponudbo za kako dejanje: pol ure še lahko ostanem, če želite; lahko vas spremim, če vam je prav
7. 7. s smiselnim osebkom v dajalniku izraža precejšnjo zadovoljivost psihičnega stanja, razmer: ni ji bilo lahko, ko je ostala sama z otroki / lahko mu je (pri duši, pri srcu)
   ● ekspr. kako sploh lahko kaj takega trdiš kako si upaš, drzneš kaj takega trditi; ekspr. lahko tebi, ki si zdrav izraža blagrovanje; preg. kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri

láhki -a -o sam.: jejte samo kaj lahkega; ali poznaš še kaj tako lahkega; nekaj zračno lahkega je v njegovi poeziji; prim. lažji, nalahko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

1. 1. ki je iz ledu: sneg je bil pokrit z ledenimi kristali; ledena ploskev stadiona; ledene plošče na reki; na vodi se dela ledena skorja / ledena gora velika gmota ledu, plavajoča po morju; ledene rože cvetlicam podobne tvorbe iz ledu na šipah; od streh visijo ledene sveče podolgovate tvorbe iz ledu
   // knjiž., ekspr. ladja se je komaj rešila iz ledenega objema
   // pokrit z ledom: spodrsniti na ledeni cesti; smučišče je ledeno
2. 2. nav. ekspr. ki ima zelo nizko temperaturo: leden curek vode; voda je ledena / njene roke so ledene / Severno Ledeno morje
   // ki vzbuja, povzroča občutek hudega mraza: ledena burja; pozimi je njegova soba ledena / leden pot mu je stopil na čelo
3. 3. ekspr. ki vsebuje, izraža veliko nenaklonjenost, odklanjanje: odgovoriti z ledenim glasom; iti z ledenim obrazom mimo; ošvrkniti z ledenim pogledom; doživeti leden sprejem; ledene besede / odnosi med njima so ledeni
4. 4. ekspr. ki se sploh ne da vplivati čustvom: to je leden človek; prosili so jo, pa je ostala ledena / ukrepati z ledenim mirom; njeno ledeno srce
   // ki sploh ne izraža čustev: nobena mišica se ni zganila na njegovem ledenem obrazu; pogledati z ledenimi očmi
5. 5. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: leden mraz je nastopil / leden obup, strah; to ga navdaja z ledeno grozo
   ● ledeni možje ali ledeni svetniki čas zadnjih pomladanskih ohladitev od 12. do 14. maja, ko so na koledarju Pankracij, Servacij, Bonifacij
   ♦ agr. ledeni drobir umetno pridobljen led v obliki lusk; gastr. ledena bomba slaščica v obliki bombe iz sladoleda; ledena kava kava z dodatkom sladoleda in stepene smetane; geogr. ledena jama kraška jama, v kateri se ohrani led vse leto ali velik del leta; geol. ledena doba starejša doba kvartarja; šport. ledeni stadion ledni stadion

ledéno prisl.: od gor je ledeno pihalo; kaj mi je vse to mar, je rekel ledeno; ledeno zavrniti koga; ledeno hladni odnosi; ledeno modra barva svetlo modra z belkastim odtenkom; voda je ledeno mrzla; ledeno mirno pojasniti / v povedni rabi: na pločniku je bilo ledeno; danes je zunaj ledeno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

1. 1. knjiž. spreminjati se v led; zmrzovati: voda ledeni
   // prekrivati se z ledom: cesta, drevje ledeni
2. 2. ekspr. postajati zelo hladen, mrzel: koža na rokah mu je ledenela
3. 3. ekspr. čutiti velik strah, grozo: jetniki so ledeneli ob paznikovem divjanju / ljudem je ledenela kri po žilah; srce ji ledeni, ko to posluša

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

1. 1. knjiž., redko spreminjati v led: ledeniti tekočino; pren., ekspr. nečloveške razmere so mu začele ledeniti srce in čustva
2. 2. ekspr. delati kaj zelo hladno, mrzlo: oster veter mu ledeni roke
3. 3. ekspr., v zvezi s kri, srce povzročati velik strah, grozo: kriki mu ledenijo kri; strašni prizori so ji ledenili srce

ledeníti se redko  ledeneti: kri se mu je ledenila po žilah

ledenèč -éča -e: kri ledeneče vpitje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

1. 1. nameščati se, spravljati se v vodoraven položaj: vojaki so legali in vstajali; legati v posteljo; poleti rad lega v senco
   // knjiž. hoditi spat: navajen je, da pozno lega / star. poleti so trudni legali spat
   // knjiž. zbolevati, obolevati: ljudje so še vedno legali in celo umirali
2. 2. knjiž. imeti spolne odnose: pijan je legal k njej
3. 3. s prislovnim določilom nameščati se, razprostirati se na površini: prah lega na travo ob cesti in jo duši
4. 4. knjiž., s prislovnim določilom pojavljati se, nastopati na površini: na dolino so začele legati dolge sence / megla je legala na jezero
   // z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: mrak, noč lega (na pokrajino) / mir lega na zemljo; pren. čuden hlad mu lega v srce; težka mora lega na ljudi; na dušo mu legajo skrbi
5. 5. knjiž., s prislovnim določilom postajati opazen, viden: na obraz ji lega rdečica
   ● knjiž. sonce je legalo k počitku zahajalo; knjiž. spanec ji lega na oči postaja zaspana; brezoseb., knjiž. lega jim na pljuča, zato kašljajo duši jih; knjiž. dim težko lega na prsi ovira, otežuje dihanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

1. 1. knjiž. zdravilo: ozdravel je brez lekov; močen lek / te besede so bile lek srcu, za srce; iskati lek za družbeno krizo
   ● knjiž., ekspr. za to bolezen ni leka ta bolezen se ne da ozdraviti
2. 2. nar., v prislovni rabi, v zvezi za lek malo, nekoliko: za lek prekratek / za lek poprimi / To je železni kršec, železo in žveplo. Zlata ni v njem, niti za lek (F. Erjavec)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.