pisárna -e ž (ȃ)
prostor, v katerem se opravljajo upravni, pisarniški posli: zaklenil je pisarno in odšel domov; iti, poslati koga v pisarno; ponudbe oddajte v pisarni; direkcijska, upravna pisarna; poslovna, trgovska pisarna / dela v pisarni / odprl je odvetniško pisarno začel se je poklicno ukvarjati z dajanjem pravne pomoči
// s prilastkom urad: patentna, prometna pisarna / dvorna pisarna v stari Avstriji urad za zunanjo, notranjo in juridično upravo ter vrhovno sodišče
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
poslováti -újem nedov. (á ȗ)
1. opravljati delo v zvezi z nalogami, obveznostmi, za katere je kdo pristojen, zadolžen: agencija, podjetje posluje; ta pošta posluje v avtomobilu; formalistično, malomarno, počasi poslovati; vsaka poslovalnica posluje samostojno / poslovati v slovenskem jeziku / upravni odbor posluje samo na sejah
// s prislovnim določilom s takim delom pridobivati materialne dobrine: podjetje dobro, uspešno posluje / poslovati z izgubo
// biti v delovnem stanju: banka posluje od sedmih naprej; knjižnica posluje vsak dan; ta urad več ne posluje / trenutno posluje v hotelu samo bife
2. zastar. delovati: vsi deli telesa mu dobro poslujejo
1. opravljati delo v zvezi z nalogami, obveznostmi, za katere je kdo pristojen, zadolžen: agencija, podjetje posluje; ta pošta posluje v avtomobilu; formalistično, malomarno, počasi poslovati; vsaka poslovalnica posluje samostojno / poslovati v slovenskem jeziku / upravni odbor posluje samo na sejah
// s prislovnim določilom s takim delom pridobivati materialne dobrine: podjetje dobro, uspešno posluje / poslovati z izgubo
// biti v delovnem stanju: banka posluje od sedmih naprej; knjižnica posluje vsak dan; ta urad več ne posluje / trenutno posluje v hotelu samo bife
2. zastar. delovati: vsi deli telesa mu dobro poslujejo
SSKJ²
posredoválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na posredovanje: posredovalni poskusi so se izjalovili; posredovalni postopki; posredovalna funkcija, vloga / posredovalni urad; posredovalna agencija / posredovalna provizija / sprejeli so njihov posredovalni predlog kompromisni predlog
♦ lit. posredovalna metoda opisovanje stvari, pojavov z navajanjem že prej objavljenih opisov; psih. posredovalni procesi procesi v človekovi duševnosti, ki nastajajo med dražljajem in reakcijo nanj; ptt posredovalna miza naprava za vzpostavljanje zvez med priključki v telefonski ali telegrafski centrali
nanašajoč se na posredovanje: posredovalni poskusi so se izjalovili; posredovalni postopki; posredovalna funkcija, vloga / posredovalni urad; posredovalna agencija / posredovalna provizija / sprejeli so njihov posredovalni predlog kompromisni predlog
♦ lit. posredovalna metoda opisovanje stvari, pojavov z navajanjem že prej objavljenih opisov; psih. posredovalni procesi procesi v človekovi duševnosti, ki nastajajo med dražljajem in reakcijo nanj; ptt posredovalna miza naprava za vzpostavljanje zvez med priključki v telefonski ali telegrafski centrali
SSKJ²
posredoválnica -e ž (ȃ)
navadno s prilastkom urad za posredovanje: nepremičninska, ženitna posredovalnica; posredovalnica za delo, službe
navadno s prilastkom urad za posredovanje: nepremičninska, ženitna posredovalnica; posredovalnica za delo, službe
SSKJ²
posredovánje -a s (ȃ)
glagolnik od posredovati: posredovanje med sprtima strankama je bilo brezuspešno / s posredovanjem pri sklepanju kupčij je dobro zaslužil; plačilo za posredovanje / urad za posredovanje urad, ki posreduje pri nakupu stanovanj, sklepanju zakonskih zvez, zaposlovanju / kljub takojšnjemu zdravnikovemu posredovanju ga niso mogli rešiti / posredovanje izkušenj, znanja / posredovanje dramskega dela / posredovanje učne snovi
♦ ptt omogočanje zvez med priključki v telefonski ali telegrafski centrali; avtomatsko, ročno posredovanje
glagolnik od posredovati: posredovanje med sprtima strankama je bilo brezuspešno / s posredovanjem pri sklepanju kupčij je dobro zaslužil; plačilo za posredovanje / urad za posredovanje urad, ki posreduje pri nakupu stanovanj, sklepanju zakonskih zvez, zaposlovanju / kljub takojšnjemu zdravnikovemu posredovanju ga niso mogli rešiti / posredovanje izkušenj, znanja / posredovanje dramskega dela / posredovanje učne snovi
♦ ptt omogočanje zvez med priključki v telefonski ali telegrafski centrali; avtomatsko, ročno posredovanje
SSKJ²
potoválen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na potovanje: skrajšati potovalni čas; potovalni načrt; potovalne potrebščine; ekspr. potovalna mrzlica / potovalni urad; potovalna agencija; potovalna torba
2. zastar. potujoč: potovalni igralci; potovalna knjižnica
♦ fin. potovalni ček ček, s katerim je mogoče dvigati gotovino pri različnih bankah; šol. potovalna šola nekdaj manjša šola, v kateri le nekajkrat tedensko poučujejo učitelji z matične šole; žel. potovalna hitrost razmerje med časom, ki ga s postanki vred porabi vozilo za vožnjo od odhodne do namembne postaje, in dolžino poti
1. nanašajoč se na potovanje: skrajšati potovalni čas; potovalni načrt; potovalne potrebščine; ekspr. potovalna mrzlica / potovalni urad; potovalna agencija; potovalna torba
2. zastar. potujoč: potovalni igralci; potovalna knjižnica
♦ fin. potovalni ček ček, s katerim je mogoče dvigati gotovino pri različnih bankah; šol. potovalna šola nekdaj manjša šola, v kateri le nekajkrat tedensko poučujejo učitelji z matične šole; žel. potovalna hitrost razmerje med časom, ki ga s postanki vred porabi vozilo za vožnjo od odhodne do namembne postaje, in dolžino poti
SSKJ²
prêdmet -éta m (é ẹ́)
1. kar obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja in je zaznavno s čuti, umom, zlasti kot celota kakih lastnosti: opazovati, otipati predmet; poimenovati predmete; zaznavati predmete; dolg, ozek predmet; kovinski, topi predmeti; oblika, velikost predmeta; položaj predmeta; videz predmeta; določiti razdaljo do predmeta, med predmeti; svoboda ni predmet, ampak pojem / neznani leteči predmet [NLP] občasen kratkotrajen pojav, stvar visoko v atmosferi z neznanim vzrokom nastanka
2. kar je izdelano, narejeno za zadovoljevanje določenih potreb, opravljanje določene dejavnosti: izdelovati predmete; obdelovati predmet s pilo; razstaviti predmete v muzeju / lončarski predmeti izdelki; muzejski predmeti; okrasni predmet; potrošni predmeti; tehnični predmeti; trgovski predmeti; uporabni predmeti; predmeti za osebno higieno; predmet za široko potrošnjo; urad za najdene predmete
3. navadno s prilastkom pojem, stvar, na katerega se nanaša, je usmerjeno kako dejanje: pesem je predmet estetskega doživljanja; predmet spoznavanja / predmet poslovanja delovne organizacije dejavnost, dejavnosti / oddaljiti se od predmeta razprave; pisati predmetu ustrezno; zamenjati predmet pogovora / publ. postati predmet izkoriščanja in zatiranja; biti, postati predmet pozornosti vzbuditi pozornost
// pojem, stvar, na katerega se nanaša, je usmerjeno človekovo znanstveno delovanje, ustvarjanje: predmet estetike je lepo in človekov odnos do lepega; določiti predmet in cilje etnografije / raziskovalni predmet
4. šol. učno področje, predpisano in vsebinsko določeno s predmetnikom in učnim načrtom: poučevati biologijo, matematiko in druge predmete; biti ocenjen iz vseh predmetov; pouk je razdeljen po predmetih / izbirni učni predmet obvezen učni predmet, osebno izbran iz dane skupine predmetov; neobvezni učni predmet učni predmet, prepuščen osebni izbiri; učni predmet
// znanje, vedenje s področja določene stroke, vede ali več strok, ved, ki se daje ali pridobiva v izobraževalnem procesu: opraviti izpit iz več predmetov; naravoslovni predmeti; strokovni predmet / študijski predmet
5. jezikosl. stavčni člen, sklonsko odvisen od povedka, ki izraža, koga ali kaj prizadeva glagolsko dejanje: glagolsko dejanje prehaja na predmet; dajalniški predmet; glagol s predmetom v tožilniku / neposredni predmet predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; notranji predmet predmet, ki označuje z dejanjem nastajajočo stvar; posredni predmet predmet v rodilniku, dajalniku, mestniku ali orodniku
♦ ekon. delovni predmet kar človek s svojim delom v proizvodnji preoblikuje; filoz. predmet kar obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja; pojem, stvar, na katerega je usmerjena zavest, mišljenje; pravn. dokazni predmet predmet, s katerim se dokazuje; predmet obtožbe dejanje, za katerega tožilec zahteva, da se obtoženec obsodi; predmet spora predmet, o katerem je med strankama spor in o katerem mora sodišče odločiti
1. kar obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja in je zaznavno s čuti, umom, zlasti kot celota kakih lastnosti: opazovati, otipati predmet; poimenovati predmete; zaznavati predmete; dolg, ozek predmet; kovinski, topi predmeti; oblika, velikost predmeta; položaj predmeta; videz predmeta; določiti razdaljo do predmeta, med predmeti; svoboda ni predmet, ampak pojem / neznani leteči predmet [NLP] občasen kratkotrajen pojav, stvar visoko v atmosferi z neznanim vzrokom nastanka
2. kar je izdelano, narejeno za zadovoljevanje določenih potreb, opravljanje določene dejavnosti: izdelovati predmete; obdelovati predmet s pilo; razstaviti predmete v muzeju / lončarski predmeti izdelki; muzejski predmeti; okrasni predmet; potrošni predmeti; tehnični predmeti; trgovski predmeti; uporabni predmeti; predmeti za osebno higieno; predmet za široko potrošnjo; urad za najdene predmete
3. navadno s prilastkom pojem, stvar, na katerega se nanaša, je usmerjeno kako dejanje: pesem je predmet estetskega doživljanja; predmet spoznavanja / predmet poslovanja delovne organizacije dejavnost, dejavnosti / oddaljiti se od predmeta razprave; pisati predmetu ustrezno; zamenjati predmet pogovora / publ. postati predmet izkoriščanja in zatiranja; biti, postati predmet pozornosti vzbuditi pozornost
// pojem, stvar, na katerega se nanaša, je usmerjeno človekovo znanstveno delovanje, ustvarjanje: predmet estetike je lepo in človekov odnos do lepega; določiti predmet in cilje etnografije / raziskovalni predmet
4. šol. učno področje, predpisano in vsebinsko določeno s predmetnikom in učnim načrtom: poučevati biologijo, matematiko in druge predmete; biti ocenjen iz vseh predmetov; pouk je razdeljen po predmetih / izbirni učni predmet obvezen učni predmet, osebno izbran iz dane skupine predmetov; neobvezni učni predmet učni predmet, prepuščen osebni izbiri; učni predmet
// znanje, vedenje s področja določene stroke, vede ali več strok, ved, ki se daje ali pridobiva v izobraževalnem procesu: opraviti izpit iz več predmetov; naravoslovni predmeti; strokovni predmet / študijski predmet
5. jezikosl. stavčni člen, sklonsko odvisen od povedka, ki izraža, koga ali kaj prizadeva glagolsko dejanje: glagolsko dejanje prehaja na predmet; dajalniški predmet; glagol s predmetom v tožilniku / neposredni predmet predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; notranji predmet predmet, ki označuje z dejanjem nastajajočo stvar; posredni predmet predmet v rodilniku, dajalniku, mestniku ali orodniku
♦ ekon. delovni predmet kar človek s svojim delom v proizvodnji preoblikuje; filoz. predmet kar obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja; pojem, stvar, na katerega je usmerjena zavest, mišljenje; pravn. dokazni predmet predmet, s katerim se dokazuje; predmet obtožbe dejanje, za katerega tožilec zahteva, da se obtoženec obsodi; predmet spora predmet, o katerem je med strankama spor in o katerem mora sodišče odločiti
SSKJ²
predstávništvo -a s (ȃ)
1. manjša enota zunaj sedeža organizacije, podjetja, za katero opravlja določene posle: podjetje je odprlo svoje predstavništvo v tujini; zaposlen je na predstavništvu, v predstavništvu / šef predstavništva / diplomatsko predstavništvo urad diplomatskega predstavnika; konzularno predstavništvo urad konzularnega predstavnika; trgovinsko predstavništvo enota prodajnega ali nabavnega podjetja, ki deluje na določenem tržnem področju z določenimi pooblastili
// poslopje, v katerem je ta enota: iti na predstavništvo, v predstavništvo; v predstavništvu je eksplodirala bomba / osebje predstavništva
2. skupina ljudi, ki ima pravico, sme opravljati kaj namesto koga ali v imenu koga: delavsko predstavništvo pri upravljanju podjetij; sestalo se je predstavništvo občanov / dolgotrajna odsotnost kitajskega predstavništva v Organizaciji združenih narodov
1. manjša enota zunaj sedeža organizacije, podjetja, za katero opravlja določene posle: podjetje je odprlo svoje predstavništvo v tujini; zaposlen je na predstavništvu, v predstavništvu / šef predstavništva / diplomatsko predstavništvo urad diplomatskega predstavnika; konzularno predstavništvo urad konzularnega predstavnika; trgovinsko predstavništvo enota prodajnega ali nabavnega podjetja, ki deluje na določenem tržnem področju z določenimi pooblastili
// poslopje, v katerem je ta enota: iti na predstavništvo, v predstavništvo; v predstavništvu je eksplodirala bomba / osebje predstavništva
2. skupina ljudi, ki ima pravico, sme opravljati kaj namesto koga ali v imenu koga: delavsko predstavništvo pri upravljanju podjetij; sestalo se je predstavništvo občanov / dolgotrajna odsotnost kitajskega predstavništva v Organizaciji združenih narodov
SSKJ²
prefektúra -e ž (ȗ)
1. zlasti v Italiji in Franciji najvišji upravni urad v provinci, departmaju: iti na prefekturo; goriška, pariška, tržaška prefektura; sekretar prefekture; sestanek, srečanje na prefekturi / policijska prefektura
2. zgod. upravna enota iz pozne dobe rimskega imperija, ki obsega več diecez:
1. zlasti v Italiji in Franciji najvišji upravni urad v provinci, departmaju: iti na prefekturo; goriška, pariška, tržaška prefektura; sekretar prefekture; sestanek, srečanje na prefekturi / policijska prefektura
2. zgod. upravna enota iz pozne dobe rimskega imperija, ki obsega več diecez:
SSKJ²
prejémen -mna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na prejem: podpisati prejemno potrdilo / prejemni urad sprejemni urad
nanašajoč se na prejem: podpisati prejemno potrdilo / prejemni urad sprejemni urad
SSKJ²
prepovedováti -újem nedov. (á ȗ)
praviti, sporočati, da se kaj ne sme narediti, delati: prepovedujem mu hitro voziti, pa me ne posluša / dov. prepovedujem ti povedati moje ime / zdravniki so mu več let prepovedovali težko delati, kaditi / ekspr. to mi prepoveduje srce
// praviti, sporočati to, navadno z grožnjo kazni: ta urad jim je včasih dovoljeval, včasih prepovedoval prodajo izdelkov / v taborišču so jim večkrat prepovedovali pisma dobivanje, odpošiljanje pisem / to nam prepoveduje zakon / ta znak prepoveduje prehitevanje
// praviti, sporočati, navadno z grožnjo kazni
a) da se kaj zaradi določenih lastnosti, razlogov ne sme, ne more brati, gledati, širiti: cenzura je nekdaj take filme prepovedovala
b) da kaj ne sme več obstajati: fašistična oblast je prepovedovala društvo za društvom
● ekspr. tako govorjenje, ravnanje si prepovedujem nezadovoljen, ogorčen sem zaradi neprimernosti, žaljivosti takega govorjenja, ravnanja z menoj
praviti, sporočati, da se kaj ne sme narediti, delati: prepovedujem mu hitro voziti, pa me ne posluša / dov. prepovedujem ti povedati moje ime / zdravniki so mu več let prepovedovali težko delati, kaditi / ekspr. to mi prepoveduje srce
// praviti, sporočati to, navadno z grožnjo kazni: ta urad jim je včasih dovoljeval, včasih prepovedoval prodajo izdelkov / v taborišču so jim večkrat prepovedovali pisma dobivanje, odpošiljanje pisem / to nam prepoveduje zakon / ta znak prepoveduje prehitevanje
// praviti, sporočati, navadno z grožnjo kazni
a) da se kaj zaradi določenih lastnosti, razlogov ne sme, ne more brati, gledati, širiti: cenzura je nekdaj take filme prepovedovala
b) da kaj ne sme več obstajati: fašistična oblast je prepovedovala društvo za društvom
● ekspr. tako govorjenje, ravnanje si prepovedujem nezadovoljen, ogorčen sem zaradi neprimernosti, žaljivosti takega govorjenja, ravnanja z menoj
SSKJ²
prométen -tna -o prid., prométnejši (ẹ̑)
nanašajoč se na promet:
a) prometni zastoji; zgodila se je prometna nesreča; ta cesta je zelo prometna / čez Slovenijo vodijo pomembne prometne poti; kraj ima dobre prometne zveze / prometni urad; prometna varnost / publ. mestu grozi prometni infarkt zastoj, zastajanje prometa zaradi prevelikega števila vozil; prometni šok zastoj prometa, ki navadno za dalj časa onemogoči normalni potek prometa in pretok vozil / prometni policist; prometni pravilnik; prometni prekršek; prometni stožec prometni znak v obliki stožca, ki označuje mesto izvajanja vzdrževalnih del na cesti; prometni znak; prometna policija; prometna služba; prometno dovoljenje listina o registraciji motornega in priklopnega vozila
b) prometni odsek je organiziral prevoz; prometna politika / prometni tehnik; prometna šola šola, v kateri se učenci usposobijo za izvajanje različnih prometnih in logističnih dejavnosti
c) prometni davek; prometna vrednost izdelka
♦ avt. prometni pas pas, dovolj širok za neoviran promet enega vozila; pravn. prometno pravo pravo, ki ureja prevoz potnikov in blaga ter posredovanje sporočil; žel. prometni urad oddelek železniške postaje za urejanje prometa; prostor, iz katerega vlakovni odpravnik ureja promet, navadno na železniški postaji; prometna šola šola, v kateri se učenci usposobijo za vodenje železniškega prometa
nanašajoč se na promet:
a) prometni zastoji; zgodila se je prometna nesreča; ta cesta je zelo prometna / čez Slovenijo vodijo pomembne prometne poti; kraj ima dobre prometne zveze / prometni urad; prometna varnost / publ. mestu grozi prometni infarkt zastoj, zastajanje prometa zaradi prevelikega števila vozil; prometni šok zastoj prometa, ki navadno za dalj časa onemogoči normalni potek prometa in pretok vozil / prometni policist; prometni pravilnik; prometni prekršek; prometni stožec prometni znak v obliki stožca, ki označuje mesto izvajanja vzdrževalnih del na cesti; prometni znak; prometna policija; prometna služba; prometno dovoljenje listina o registraciji motornega in priklopnega vozila
b) prometni odsek je organiziral prevoz; prometna politika / prometni tehnik; prometna šola šola, v kateri se učenci usposobijo za izvajanje različnih prometnih in logističnih dejavnosti
c) prometni davek; prometna vrednost izdelka
♦ avt. prometni pas pas, dovolj širok za neoviran promet enega vozila; pravn. prometno pravo pravo, ki ureja prevoz potnikov in blaga ter posredovanje sporočil; žel. prometni urad oddelek železniške postaje za urejanje prometa; prostor, iz katerega vlakovni odpravnik ureja promet, navadno na železniški postaji; prometna šola šola, v kateri se učenci usposobijo za vodenje železniškega prometa
- prométno prisl.:
prometno pomemben kraj
SSKJ²
prôšnja -e ž (ó)
želja, izražena komu, da kaj da, naredi: izpolniti prošnjo; ne odreci mi te prošnje; ustregel je ženini prošnji; prišla je k nam z nenavadno prošnjo / urad mu je prošnjo odklonil, zavrnil, ekspr. odbil; pozitivno, ugodno rešiti prošnjo; upokojili so ga na njegovo prošnjo / kot vljudnostna fraza: imam majhno prošnjo, upam, da jo boste izpolnili; obračam se na vas s prošnjo, da mi pomagate / ekspr. neme prošnje njenih oči / z vztrajnimi prošnjami je dosegel, kar je hotel
// sestavek, namenjen uradnemu organu, da komu kaj da, naredi: kolkovati prošnjo; napisati, odposlati prošnjo; prošnja za kredit, pomilostitev / raztrgati prošnjo / kot vljudnostna fraza v zvezi z vašo prošnjo vam sporočamo
● ekspr. prošnja je romala v koš bila je odbita, neugodno rešena; niso je upoštevali
♦ adm. vložiti prošnjo
želja, izražena komu, da kaj da, naredi: izpolniti prošnjo; ne odreci mi te prošnje; ustregel je ženini prošnji; prišla je k nam z nenavadno prošnjo / urad mu je prošnjo odklonil, zavrnil, ekspr. odbil; pozitivno, ugodno rešiti prošnjo; upokojili so ga na njegovo prošnjo / kot vljudnostna fraza: imam majhno prošnjo, upam, da jo boste izpolnili; obračam se na vas s prošnjo, da mi pomagate / ekspr. neme prošnje njenih oči / z vztrajnimi prošnjami je dosegel, kar je hotel
// sestavek, namenjen uradnemu organu, da komu kaj da, naredi: kolkovati prošnjo; napisati, odposlati prošnjo; prošnja za kredit, pomilostitev / raztrgati prošnjo / kot vljudnostna fraza v zvezi z vašo prošnjo vam sporočamo
● ekspr. prošnja je romala v koš bila je odbita, neugodno rešena; niso je upoštevali
♦ adm. vložiti prošnjo
SSKJ²
protokól -a m (ọ̑)
1. uradna in družabna pravila za medsebojne stike uradnih predstavnikov držav: držati se protokola; sprejem predsednika republike, veleposlanika je potekal po protokolu / diplomatski protokol
// urad, oddelek ustreznega organa, ki skrbi za izvajanje teh pravil: sprejem je organiziral protokol; delati v protokolu / šef, vodja protokola
2. polit. mednarodni dogovor, navadno o določenem vprašanju: delegaciji sta podpisali protokol o gospodarskem sodelovanju; finančni protokol
3. polit. zapisnik o poteku, rezultatih mednarodne konference, sestanka: ker diplomati niso dosegli sporazuma, so objavili samo protokol
4. star. (uradni) zapisnik: protokol zasliševanja / sestaviti protokol; dati na protokol / sodnijski protokol
5. rač. zbirka pravil za izmenjavo sporočil med elektronskimi napravami: protokol vsebuje algoritem za šifriranje; protokol temelji na obstoječem standardu; varnostni protokoli zagotavljajo varen prenos podatkov; poznati, razviti, uporabljati, sprejeti protokol za prenos podatkov; brezžični, internetni, omrežni, prenosni protokol; tiskalnik podpira več komunikacijskih protokolov / na seznamu izbrati, omogočiti ustrezen protokol
1. uradna in družabna pravila za medsebojne stike uradnih predstavnikov držav: držati se protokola; sprejem predsednika republike, veleposlanika je potekal po protokolu / diplomatski protokol
// urad, oddelek ustreznega organa, ki skrbi za izvajanje teh pravil: sprejem je organiziral protokol; delati v protokolu / šef, vodja protokola
2. polit. mednarodni dogovor, navadno o določenem vprašanju: delegaciji sta podpisali protokol o gospodarskem sodelovanju; finančni protokol
3. polit. zapisnik o poteku, rezultatih mednarodne konference, sestanka: ker diplomati niso dosegli sporazuma, so objavili samo protokol
4. star. (uradni) zapisnik: protokol zasliševanja / sestaviti protokol; dati na protokol / sodnijski protokol
5. rač. zbirka pravil za izmenjavo sporočil med elektronskimi napravami: protokol vsebuje algoritem za šifriranje; protokol temelji na obstoječem standardu; varnostni protokoli zagotavljajo varen prenos podatkov; poznati, razviti, uporabljati, sprejeti protokol za prenos podatkov; brezžični, internetni, omrežni, prenosni protokol; tiskalnik podpira več komunikacijskih protokolov / na seznamu izbrati, omogočiti ustrezen protokol
SSKJ²
rabinát -a m (ȃ) pri judih
1. verska skupnost, ki ima rabina: ta rabinat ima najmočnejši položaj v državi
// urad rabina: dokument je potrdil na rabinatu
2. naslov rabina: dobiti rabinat / opravljati rabinat poklic, službo rabina
3. skupnost, zbor rabinov: sestal se je rabinat
1. verska skupnost, ki ima rabina: ta rabinat ima najmočnejši položaj v državi
// urad rabina: dokument je potrdil na rabinatu
2. naslov rabina: dobiti rabinat / opravljati rabinat poklic, službo rabina
3. skupnost, zbor rabinov: sestal se je rabinat
SSKJ²
ravnáteljstvo -a s (ȃ)
1. služba ravnatelja: sprejeti ravnateljstvo v novem zavodu / ravnateljstvo mu je povzročalo precej skrbi
2. urad ravnatelja: ravnateljstvu opere se je prijavilo na razpis več pevcev, kot so jih potrebovali; prostori ravnateljstva
1. služba ravnatelja: sprejeti ravnateljstvo v novem zavodu / ravnateljstvo mu je povzročalo precej skrbi
2. urad ravnatelja: ravnateljstvu opere se je prijavilo na razpis več pevcev, kot so jih potrebovali; prostori ravnateljstva
SSKJ²
registracíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na registracijo: registracijski postopek / registracijska odločba / registracijski urad / registracijska naprava / registracijske zmožnosti
nanašajoč se na registracijo: registracijski postopek / registracijska odločba / registracijski urad / registracijska naprava / registracijske zmožnosti
SSKJ²
rektorát -a m (ȃ)
1. položaj, funkcija rektorja: prevzeti, sprejeti rektorat
2. urad predstojništva univerze, visoke šole: rektorat ima svoje prostore v drugem nadstropju; sedež, stavba rektorata; zaposleni na rektoratu / iti na rektorat
1. položaj, funkcija rektorja: prevzeti, sprejeti rektorat
2. urad predstojništva univerze, visoke šole: rektorat ima svoje prostore v drugem nadstropju; sedež, stavba rektorata; zaposleni na rektoratu / iti na rektorat
SSKJ²
rezervácija -e ž (á)
1. glagolnik od rezervirati: za večje skupine turistov priporočajo rezervacijo sob / rezervacije sprejema turistični urad
// listek, potrdilo, s katerim se kaj rezervira: rezervacija je na naše ime; kupiti rezervacijo za avtobus
2. knjiž. rezervat: ustanovili so rezervacije za nekatere vrste kitov / lovska rezervacija
♦ pravn. mentalna rezervacija neizrečeni pridržek, omejitev ob kaki izjavi, pogodbi
1. glagolnik od rezervirati: za večje skupine turistov priporočajo rezervacijo sob / rezervacije sprejema turistični urad
// listek, potrdilo, s katerim se kaj rezervira: rezervacija je na naše ime; kupiti rezervacijo za avtobus
2. knjiž. rezervat: ustanovili so rezervacije za nekatere vrste kitov / lovska rezervacija
♦ pravn. mentalna rezervacija neizrečeni pridržek, omejitev ob kaki izjavi, pogodbi
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- Naslednja »
Število zadetkov: 120
Dostopnost