Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
navdihováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -án -ána; navdihovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj Pesnika ~uje narava; neobč. navdihovati koga z/s čim Njegova usoda jih je navdihovala s sočutjem navdajala
navdihováti se -újem se (á ȗ) ~ ~ pri Danteju
SSKJ²
nègíben -bna -o prid. (ȅ-í ȅ-ī)
ki se ne giblje, ne premika: biti, ležati, postati negiben; stal je negiben kot kip / negiben izraz, obraz / negibna soparica nad vasjo; negibno morje
// ki se ne more gibati, premikati: negiben bolnik / negibni prsti negibljivi
● pesn. negibna noč tiha, mirna; knjiž. negibna usoda nespremenljiva; knjiž. v naše negibno življenje je prinašal razvedrilo enolično, monotono
    nègíbno prisl.:
    negibno ležati, stati; negibno strmeti v kaj
SSKJ²
nèizbéžen -žna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
ki se mu ne da izogniti, izmakniti: neizbežna smrt, usoda; vojna je bila neizbežna / knjiž. neizbežni ukrepi nujni
SSKJ²
nèizogíben -bna -o prid. (ȅ-ī)
ki se mu ne da izogniti: neizogibna nesreča; prepozno je spoznal, da se bliža neizogibni pogubi; neizogibna smrt, usoda; trčenje je bilo neizogibno / opraviti neizogibno dolžnost / iron. neizogibni slavnostni govor so poslušali brez zanimanja
● ti ukrepi so bili neizogibni nujni
    nèizogíbno 
    prislov od neizogiben: neizogibno bližati se nesreči
    // ekspr. poudarja trditev: to je neizogibno potrebno
Pravopis
nèizogíben -bna -o; bolj ~ (ȅí; ȅȋ) ~a usoda; Trčenje je bilo ~o
nèizogíbnost -i ž, pojm. (ȅí; ȅȋ)
SSKJ²
nèizogibljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
knjiž. neizogiben: neizogibljiv boj; neizogibljiva usoda
SSKJ²
nemesis [némezis] ž im. in tož. ed. (ẹ̑)
knjiž. pravična usoda, pravična kazen, maščevanje: doletela jih je strašna nemesis; prim. nemeza
SSKJ²
némeza -e ž (ẹ̑)
knjiž. pravična usoda, pravična kazen, maščevanje: verjeti v nemezo
SSKJ²
nèmíl -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-ī)
1. ki mu manjka miline, dobrote: nemil glas; njene nemile besede so ga vznemirile
2. star. neusmiljen1, neprizanesljiv: trd in nemil gospodar / nemila smrt, usoda / zapihal je mrzel, nemil veter neprijeten
● ekspr. spomnil se je vseh, ki so z milo ali nemilo roko posegli v njegovo življenje z dobroto ali sovraštvom
    nèmílo prisl.:
    nemilo soditi / nemilo je jokala zelo; sam.:, knjiž., ekspr. vrnil mu je nemilo za nedrago milo za drago; nekaj nemilega je v njegovem obrazu
SSKJ²
nèodvračljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
star. neodvrnljiv, neizogiben: neodvračljiva nesreča / neodvračljiva smrt, usoda
SSKJ²
nèodvráten -tna -o prid. (ȅ-ā)
zastar. neodvrnljiv, neizogiben: njegov odhod je bil neodvraten / neodvratna usoda
SSKJ²
nèodvrnljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da odvrniti, preprečiti: neodvrnljiva nesreča / neodvrnljiva smrt, usoda; sam.: njegove oči so izražale pričakovanje nečesa hudega, neodvrnljivega
SSKJ²
nèogíben -bna -o prid. (ȅ-ī)
neizogiben, neizbežen: neogibna usoda; nesreča je bila neogibna / ekspr. družinski sprehodi so bili zanj neogibno zlo / ti ukrepi so bili neogibni
Pravopis
nèogíben -bna -o (ȅí; ȅȋ) neizogiben, neizbežen: ~ ukrep; ~a usoda
nèogíbnost -i ž, pojm. (ȅí; ȅȋ) neizogibnost, neizbežnost
SSKJ²
nèpremíčen -čna -o prid. (ȅ-ī)
1. ki je na stalno določenem mestu: nepremični predmeti, stroji; premična in nepremična stanovanjska oprema
// ki se ne giblje, ne premika: nepremični del vrat
♦ jezikosl. nepremični naglas
2. ki se ne more premikati, hoditi: prenašati nepremične bolnike, ranjence
// negiben: biti, ležati nepremičen; stal je nepremičen kot kip / njegov nepremični pogled mu je vzbujal strah
3. knjiž. nespremenljiv: nepremična usoda
    nèpremíčno prisl.:
    nepremično gledati, ležati, stati; nepremično pritrjen
Pravopis
nèpremíčen -čna -o (ȅí; ȅȋ) ~ pogled; ~ predmet; neobč. ~a usoda nespremenljiva
nèpremíčni -a -o (ȅí; ȅȋ) jezikosl. ~ naglasni tip
nèpremíčnost -i ž, pojm. (ȅí; ȅȋ)
SSKJ²
nèspremenljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da spremeniti: nespremenljiv rok, sklep; nespremenljiva usoda
// ki se ne spreminja, ne spremeni: nespremenljiva hitrost / nespremenljiv nauk; nespremenljivo načelo
SSKJ²
nèubranljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da ubraniti: neubranljiv napad; neubranljiva sila
● publ. postaviti koga pred neubranljiv mat spraviti ga v brezizhoden položaj
// ki se mu ne da ubraniti, upreti: neubranljiva skušnjava, strast, želja / pogled njegovih oči je bil neubranljiv / knjiž., ekspr. neubranljiva usoda neizogibna / knjiž., ekspr. zajelo ga je neubranljivo hrepenenje po domu zelo veliko
    nèubranljívo prisl.:
    neubranljivo napadati
SSKJ²
nèusmíljen1 -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki mu manjka usmiljenja, dobrote: neusmiljen človek; trd, neusmiljen gospodar; biti neusmiljen do koga / ekspr.: neusmiljena roka; neusmiljeno srce / ekspr. neusmiljena smrt, usoda / ostra, neusmiljena kritika neprizanesljiva
    nèusmíljeno prisl.:
    neusmiljeno pretepati; neusmiljeno ravnati s kom; neusmiljeno uničevati
SSKJ²
níčen1 -čna -o prid. (ī) knjiž.
1. zelo majhen, neznaten: ta razdalja je v primeri z vesoljskimi nična / tuje težave so se mu zdele v primeri z lastnimi nične / spreti se zaradi nične malenkosti / med ljudmi se je počutil ničnega
2. ekspr. malovreden, ničvreden: svet se mu je zazdel prazen in ničen; bogastvo, slava, kako nično je to / te vrednote so postale nične / zapravljati čas z ničnimi pogovori
3. neprepričljiv, neutemeljen: nična opravičila / napoved se je izkazala za nično zgrešeno, zmotno
4. ki je brez učinka, koristi: vsa prizadevanja so bila nična / nične sanje, želje
● knjiž., ekspr. kaj pa skrbi ljudi usoda kakega ničnega uradnika nepomembnega, brezpomembnega
♦ pravn. nična odločba, pogodba odločba, pogodba, ki ne izpolnjuje nujnih pogojev za svoj nastanek in zato ne more imeti pravnih učinkov, posledic
Število zadetkov: 194