Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
cvetéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. imeti cvet, cvete: češnje na bregu že cvetijo; vrtnice so rdeče cvetele; pozno cveteti
2. v 3. os, zlasti v zvezi z morje, jezero biti rdeče, zeleno, rjavo obarvan zaradi pojava namnožitve planktonskih alg v morski ali sladki vodi, kar je posledica čezmernega organskega onesnaževanja: morje cveti in cveti, kopanje je možno le ob zgodnjih jutranjih urah
3. ekspr. imeti, kazati zdrav, lep videz: fant je kar cvetel
4. ekspr. gospodarsko dobro uspevati: mesto je cvetelo; trgovina je cvetela
// obstajati v veliki meri: književnost je cvetela / ljubezen je začela cveteti med njima
5. ekspr. trgati se, cefrati se: rokavi so pričeli cveteti
● 
ekspr. pri njem ji ne bodo rožice cvetele se ji ne bo zelo dobro godilo; ekspr. bil je v zadregi in uhlji so mu začeli cveteti postajali so temno rdeči
    cvetèč -éča -e:
    cveteč obraz; cveteč vrt; cveteča deklica; 
prim. cvesti
Celotno geslo Kostelski
cvetjecˈvėːtje -a s
cvetlíca cvetlíce samostalnik ženskega spola [cvetlíca]
    2. ironično neresna, nepremišljena, neumna izjava ali dejanje, ki vzbuja dvome, pomisleke; SINONIMI: ironično cvetka
ETIMOLOGIJA: iz cvesti, glej cvet
cvetličár cvetličárja samostalnik moškega spola [cvetličár] redko [cvetlíčar]
    1. kdor se poklicno ukvarja s prodajo, vzgojo okrasnih rastlin in njihovo uporabo v šopkih, okrasitvah
      1.1. kdor pridobiva ali je pridobil izobrazbo za tako prodajo, vzgojo in uporabo okrasnih rastlin
ETIMOLOGIJA: cvetlica
cvetličárski cvetličárska cvetličársko pridevnik [cvetličárski] STALNE ZVEZE: cvetličarska goba
ETIMOLOGIJA: cvetličar
SSKJ²
cvetlíčen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na cvetlice: cvetlični nasad; cvetlična greda / cvetlični lonec, vrt / blago s cvetličnim vzorcem rožastim / cvetlični med med, nabran na cvetlicah
cvetličnják cvetličnjáka samostalnik moškega spola [cvetličnják]
    1. zaprt, navadno zastekljen prostor za gojenje rastlin, zlasti cvetlic
    2. večja posoda, korito, v katero se posadi okrasne rastline
ETIMOLOGIJA: cvetlica
SSKJ²
cvetličnják -a m (á)
pokrit prostor za gojenje cvetlic: stene cvetličnjaka; temperiran zrak v cvetličnjaku
// cvetlični vrt: pred hišo si je uredil lep cvetličnjak
SSKJ²
cvétnik -a m (ẹ̑)
1. knjiž. antologija, izbor: cvetnik slovenskega pesništva
2. zastar. cvetlični vrt: nad skalovjem se širi cvetnik, poln najlepših cvetlic
3. agr. boljši krompir domače sorte z belim mesom: sadijo cvetnik in bintje
Pravopis
cvétnik -a m, snov. (ẹ̑) |krompir|; števn., star. cvetlični vrt; star. ~ slovenskega pesništva izbor, antologija
SSKJ²
cvetnják -a m (á)
1. cvetlični vrt: stezice v cvetnjaku / na koncu vrta je imel cvetnjak nasad cvetlic
2. večja premična posoda z okrasnimi rastlinami: ob cesti so stali cvetnjaki
Pravopis
cvetnják -a m (á) ~i ob poti |posode|; star. cvetlični vrt
Pleteršnik
cvílimož, m. igrača: mož iz kavčuka, ki cvili, Vrt.
Pleteršnik
čȃdka, f. = čada 1), Vrt.
Pleteršnik
čákəlj, -klja, m. der Wartende: šaliva beseda v uganki: "čakelj čaka, viselj visi, viselj pade, čakelj ga pobere" (svinja in želod), Vrt.
SLA 2
čebelen
Glej:
Pleteršnik
čemę́rən, -rna, adj. 1) giftig, Habd., C.; pren. čemerni jezik, die giftige Zunge, Vrt.; — herbe, bitter, ogr.-C.; pren. čemerno življenje, Meg.-Mik.; — 2) zornig, M.; übelgelaunt, griesgrämig, Habd., Jan., Cig. (T.), C., Kr.; star, čemeren ukazovavec, Jurč.
Pleteršnik
čestítati, -am, vb. impf. gratulieren: č. komu na čem, jemanden wegen einer Sache beglückwünschen, Cig. (T.), nk.; čestitali so si na bogatih pridelkih, Vrt.; tudi: č. komu k čemu (po nem.); — iz hs.; prim. 1. čestit.
SSKJ²
čèš [tudi čəščlen. (ȅ; ə̏)
za uvajanje subjektivno podanega govora ali misli
a) rabi se samostojno, za njim lahko stoji vejica: držal se je samozavestno, češ jaz se ne bojim nikogar; iz njegovih besed je zvenela škodoželjnost, češ tebi se tudi tako godi; rekel mi je, naj sedem, češ saj se ti nikamor ne mudi
b) v zvezi z da: prišla je za njo šele čez kakšne pol ure, češ da je v temi zgrešila pravo pot; zamahne z roko, češ da ni nič; zagrozil mi je, češ (da) naj se pazim
● 
priredila je veselico, kakor češ za otvoritev vrta s pretvezo, da otvarja vrt
Pleteršnik
čéšljast, adj. kammförmig: češljaste tipalnice, Erj. (Ž.), Vrt.
Število zadetkov: 1566