- 1. začasno imeti položaj, funkcijo
- a) koga drugega: nadomeščati direktorja, predsednika; nadomeščati obolelega igralca, učitelja / nadomeščal ga je v vseh zadevah / stroj ne more nadomeščati človeka
- b) česa drugega iste vrste: začasno bo ta stranska cesta nadomeščala glavno / prevodi ne morejo enakovredno nadomeščati izvirnikov; v tem stavku nedoločnik nadomešča predmetni odvisnik; umetne snovi vse bolj nadomeščajo naravne / žig nadomešča znamko
// navadno v zvezi s s, z delati, da kaj drugega prevzame, dobiva položaj, funkcijo česa: nadomeščati obrabljene dele z novimi; to rusko črko nadomeščamo z znakom j / le kako bodo nadomeščali padle in ranjene / stric mu je nadomeščal očeta
- 2. delati, da kdo dobi kaj, kar po vrednosti, količini, funkciji ustreza prejšnjemu: s transfuzijami so mu nadomeščali odtekajočo kri / pomanjkljivo znanje je nadomeščal s pridnostjo in vztrajnostjo / nadomeščati izgube
Zadetki iskanja
- 1. navadno s prilastkom celotno število izvodov ene izdaje kakega tiskanega dela, publikacije: knjiga je bila kljub visoki nakladi hitro razprodana; naklada revije pada, raste / ponatisniti knjigo v omejeni nakladi / naklada pet tisoč izvodov / vsa naklada je razprodana vsi izvodi ene izdaje kake tiskane knjige, publikacije
// naklada znamk - 2. čeb. leseni okvir, obod, s katerim se poveča, spremeni prostornina panja: dati sate v naklado / panj z nakladami
- 3. nekdaj dodatni, povečani davek: naložiti, zvišati naklade / deželne, vojaške naklade
♦ arhit. kamnita plošča, člen med kapitelom stebra in lokom, steno nad njim
- nalepíti se in nalépiti se, tudi nalépiti se s prislovnim določilom zaradi lepljivosti se pritrditi na podlago: kri se je nalepila na rano
● knjiž., ekspr. pogled se ji je nalepil na obraz mrliča nepremično ga je gledala
- nalépljen -a -o: nalepljeni brki; ta element je pesmi nalepljen od zunaj; mesec in oblak sta videti kot nalepljena na nebu
● pog., ekspr. pa te je spet nalimal prevaral, ukanil
♦ filat. z dodatnim, kasnejšim tiskanjem nastala sprememba besedila na znamki
- nazóbčan -a -o: nazobčana znamka; nazobčano kolesce
♦ bot. nazobčani list
- 1. knjiž. na kratko zapisovati: notirati govor; notirati si glavne točke
- 2. muz. zapisovati z znaki notnega sistema: notirati melodijo
- 3. nepreh. imeti določeno tržno ceno; kotirati: nizko, visoko notirati / koliko notira dolar; pren., knjiž. ta film visoko notira
// v kapitalistični ekonomiki imeti možnost trgovanja na borzi: te delnice lahko notirajo
♦ filat. notirati znamke določati, objavljati ceno znamk na tržišču
- notíran -a -o: notiran in aleatoričen glasbeni zapis
// pes ima na ovratnici obesek s številko (pasjo) znamko
// okrasni predmet, ki se kam obesi: prostor je bil okrašen s trakovi in obeski / obeski za novoletno jelko; obesek za ključe; uhani z obeski
// narediti, da kaj preneha biti zalepljeno: odlepiti pismo; zavitek se je odlepil
- odlepíti se in odlépiti se, tudi odlépiti se ekspr. ne biti več na določenem kraju; ločiti se: odlepil se je od ograje in stekel; komaj se je odlepil od stola vstal
// bombe so se odlepile od letala začele padati; ladja se je odlepila od pomola odplula; letalo se je odlepilo od tal dvignilo
// raziti se, posloviti se: odlepiti se od slabe družbe, organizacije
● ekspr. zasledovalci se dva dni niso odlepili od njih so jih zasledovali
// odmočiti kože namočiti
● ekspr. z vinom se mu je jezik odmočil pitje vina je povzročilo, da je začel dosti in sproščeno govoriti
- 1. priprava iz lesa ali drugega materiala, ki obdaja sliko ali druge predmete: sneti, vzeti iz okvira; dati, vstaviti v okvir; slike so v bogatih okvirih; baročni okvir zrcala; napraviti okvir za sliko
// tej podobno ogrodje, na katero se kaj pritrjuje ali vanj vpenja: okvir harfe; okvir obliča, žage; okviri za očala
// kar je po obliki tej podobno: osmrtnica v črnem okviru; kamnit okvir na grobu / okvir sita; okvir okrog znamk rob; v okviru vrat se je prikazala gospodinja v vratni odprtini
// vratni okvir (vratni) podboj - 2. knjiž. kar kaj obdaja, obkroža: panorama, zajeta v okvir s snegom pokritih koč; obraz v okviru črnih las / vključiti stavbo v pokrajinski okvir v pokrajino; scenski okvir drame scena
- 3. s prilastkom kar kaj opredeljuje, omejuje: idejni okvir delovanja; zakoni so pravni okvir za družbena gibanja; raziskati socialni okvir življenja na vasi; spoštovati z zakonom določene okvire / z oslabljenim pomenom: to ne sodi v okvir šole; reforme v okviru fevdalne družbe v fevdalni družbi; poskrbeti za kaj v okviru možnosti kolikor je mogoče; delovati v okviru predpisov, zakonov po predpisih, zakonih
- 4. publ., z oslabljenim pomenom, s prilastkom izraža prostorsko omejenost, kot jo določa prilastek: zapirati se v ozke nacionalne okvire; veljavnost predpisov v občinskem, republiškem okviru
● publ. poiskati nove organizacijske okvire oblike; publ. sklepni prizori so padli iz okvira niso bili v skladu s celoto; publ. zadržati cene v pametnih okvirih preprečiti čezmerno zvišanje cen; ekspr. vsakdanjost brez zlatega okvira neolepšana
♦ grad. okenski okvir ki se vzida v okensko odprtino za nameščanje okenskih kril; jur. kazenski okvir najvišja in najnižja v zakonu določena kazen za posamezno kaznivo dejanje; lit. okvir novele, romana del besedila, navadno začetni in končni, ki uvaja, pojasnjuje osrednjo zgodbo; teh. okvir vozila del nekaterih vozil, navadno iz dveh vzdolžnih in več prečnih nosilcev, ki nosi druge dele vozila; tisk. kopirni okvir; um. slepi okvir na katerega se napne platno pri slikanju; voj. okvir priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v strelno orožje
- 1. zmočiti s slino: osliniti cigaretni papirček; osliniti znamko; osliniti si prst / polž oslini kamen / žival mora krmo dobro prežvečiti in osliniti
- 2. ekspr. udariti: še eno tako reci, pa te bom oslinil
- oslínjen -a -o: z oslinjenim prstom si je pogladila obrvi
♦ teh. osrediti kolo centrirati
- osréden -a -o: njegovo življenje je monotono, osredeno na eno samo točko
♦ filat. osredena znamka znamka, katere podoba ima na vseh straneh enako širok rob
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- ...
- 10
- Naslednja »