Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pravopis

Zadetki iskanja

Slovenski pravopis

Pravopis
rúsko nač. prisl. (ȗ) govoriti ~
po rúsko nač. prisl. zv. (ȗ) govoriti ~ ~
Pravopis
slovénje nač. prisl. (ẹ́) pokr. kor. slovensko: ~ govoriti
po slovénje nač. prisl. zv. (ẹ́) pokr. kor. govoriti ~ ~ po slovensko
Pravopis
slovénsko nač. prisl. (ẹ́) govoriti ~
po slovénsko nač. prisl. zv. (ẹ́) govoriti ~ ~
Pravopis
sosédski -a -o (ẹ̑) ~i stiki
po sosédsko nač. prisl. zv. (ẹ̑) ~ ~ se zavzeti za koga
Pravopis
sŕbsko nač. prisl. (ȓ) govoriti ~
po sŕbsko nač. prisl. zv. (ȓ) govoriti ~ ~
Pravopis
sréča1 -e ž, pojm. (ẹ́) občutiti ~o; igre na ~o; poud.: k ~i, na ~o uiti nevarnosti |zaradi ugodnih okoliščin|; na slepo ~o kaj izbrati |naključno, nenačrtno|
po sréči nač. prisl. zv. (ẹ́) Danes nam je šlo vse ~ ~; Upam, da se vam bo to izteklo ~ ~ posrečilo
Pravopis
stàr stára -o tudi stàr stára -ó; -êjši -a -e, star. stárji -a -e (ȁ á á; ȁ á ọ̑; ȇ; á) ~ človek; Ta hiša je zelo ~a; biti ~ petdeset let; poud. ~ kot svet |zelo star|; moj ~i znanec Janez; star za kaj knj. pog. biti ~ ~ vlogo ljubimca |prestar|
stári -a -o (ȃ) ~ oče; ~i Grki; pokr. ~ mesec zadnji krajec; publ. ~a celina Evropa; poud. ~a sablja |dolgoletni znanec, tovariš|
starêjši -a -e (ȇ) ~ brat; Janez Dolenc ~
stári -ega m, člov. (ȃ) modrost ~ih; ~ nosijo mladičem črve |ptičji starši|; poud. razjeziti ~ega |očeta; moža; šefa|
starêjši -ega m, člov. (ȇ) spoštovati ~e
nàjstarêjši -ega tudi nájstarêjši -ega m, člov. (ȁȇ; ȃȇ) ubogati ~ega
stára -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. poslušati ~o |mater; ženo; šefinjo|
starêjša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȇ) poročiti se s sosedovo ~o
nàjstárejša -e tudi nájstarêjša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȁȇ; ȃȇ) bratova ~ |hči|
stáro -ega s, pojm. (ȃ) rast novega iz ~ega; poud. ostati pri ~em |ničesar ne spremeniti|; skup., poud. očarati ~ in mlado |vsakogar|
po stárem nač. prisl. zv. (ȃ) delati ~ ~
stárost -i ž, pojm. (á) ~ kamnin; ~ šestdeset let; od ~i potemnela slika
Pravopis
šólski -a -o (ọ̑) ~ pouk; poud. ~ primer zgradbe besedila |nazoren, jasen, poučen|; slabš. preveč ~a razlaga |poenostavljena|
šólska -e ž, rod. mn. -ih (ọ̑) žarg. pisati ~o šolsko nalogo
po šólsko nač. prisl. zv. (ọ̑) spraševati ~ ~
Pravopis
špánsko nač. prisl. (ȃ) govoriti ~
po špánsko nač. prisl. zv. govoriti ~ ~
Pravopis
štájersko nač. prisl. (ȃ) govoriti ~
po štájersko nač. prisl. zv. (ȃ) govoriti ~ ~
Pravopis
švédsko nač. prisl. (ẹ̑) govoriti ~
po švédsko nač. prisl. zv. (ẹ̑) govoriti ~ ~
Pravopis
tíh -a -o; tíšji -a -e (ȋ í í; í) ~ glas; poud.: ~ dan |miren|; ~a eleganca obleke |umirjena|; ~o pijančevanje |prikrito, neopazno|; nevtr. biti ~
tíhi -a -o (í) gosp. ~ družabnik; ~o branje
na tího nač. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ odpreti vrata; ~ ~ stopati; ~ ~ pokopati
po tího nač. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ peti; poud. ~ ~ podpirati prijatelja |prikrito, neopazno|
na tíhem nač. prisl. zv. (ȋ) poud. ~ ~ kaj početi |skrivaj|
po tíhem nač. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ jokati
tíhost -i ž, pojm. (í)
Pravopis
továriški -a -o; bolj ~ (ȃ) ~ sestanek; tovariški do koga biti ~ ~ sodelavcev
po továriško prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se pogovoriti
továriškost -i ž, pojm. (ȃ)
Pravopis
túrško nač. prisl. (ú) govoriti ~
po túrško nač. prisl. zv. (ú) ~ ~ govoriti
Pravopis
tvój tvôja -e drugoos. svoj. zaim. iz ed. podstave (ọ́ ó ó)
1. ~i otroci; ~a žena; ~e posestvo; To kolo je ~e
2. ~ okus; ~e želje; ~e darilo za očeta; ~e sprenevedanje
3. ~e letalo odhaja opoldne |letalo, s katerim potuješ|
4. v ogovoru Izvedel sem za ~o/Tvojo željo, da bi se dogovorila
tvój tvôjega m, člov. (ọ́; ó) knj. pog., poud. ~ega še ni od nikoder? |tvojega moža, fanta|
tvôja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~ je res pravo zlato |tvoja žena, tvoje dekle|
tvôje -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Nič ~ega nisem vzela s seboj tvoje lastnine
po tvôje nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. delati ~ ~ po tvojem okusu, tvoji volji
po tvôjem ozirn. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ bo torej nevihta po tvojem mnenju
Pravopis
vàš váša -e drugoos. svoj. zaim. iz mn. podstave (ȁ á á)
1. ~ kovček; ~ otrok; ~a hiša; ~e znamenje; Ta torba je ~a, kajne?
2. ~ prihod; ~a zamuda; ~e zdravje
3. ~a hišna številka bo na oni strani trga; ~e letalo odleti čez nekaj minut |letalo, s katerim potujete|
4. Zmagali so ~i odlični skakalci
5. Najbolj seveda navijate za ~e tekmovalce svoje
6. v ogovoru Izvedel sem za ~o/Vašo željo, da bi se dogovorila
vàš vášega m, člov. (ȁ á) knj. pog., poud.: Ali ~ega še ni |vašega moža, otroka, fanta|; ~i so zmagali |vojaki, športniki|
váša -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) knj. pog., poud.: ~ pa dobro pleše |vaša žena, hči, dekle|; Zmagale so ~e |vaše športnice|
váše -ega s (á) prakt.sp. Hišo bomo zidali tri metre od ~ega od vašega zemljišča
po vášem nač. prisl. zv. (á) prakt.sp. Po ~em torej nimajo prav po vašem mnenju
Pravopis
večína -e ž (í) dobiti ~o glasov; ~ blaga; ~a prebivalcev
po večíni mer. prisl. zv. (í) Prebivalci so ~ ~ delavci; Ima petdeset hektarjev zemlje, ~ ~ v ravnini; prim. zvečine
Pravopis
vêlik -íka -o; véčji -a -e (é ȋ í; ẹ̑) ~ človek; ~a ljubezen; za dlan ~a površina; poud. ~a starost |visoka|; biti srednje ~; poud. ~ kot gora |zelo|; večji kot brat, od brata; ta véliki umetnik; France Prešeren, véliki slovenski pesnik
véliki -a -o, v zvezi velika noč velíka, knj. pog. velíki -a -o (ẹ̑; í; ȋ) ~ urni kazalec; star. ~ srpan avgust; jezikosl. ~ stavek; star. ~ traven maj; jezikosl. ~a poved; ~a začetnica; pokr. ~a maša veliki šmaren; ver. ~a sobota |velikonočna sobota|
véčji -a -e (ẹ̑) povzročiti ~o škodo
nàjvéčji -a -e tudi nájvéčji -a -e (ȁẹ̑; ȃẹ̑) mat. ~ skupni delitelj
véliki -ega, knj. pog. velíki -ega m, člov. (ẹ̑; í; ȋ) premoč ~ih nad malimi
vélika -e, knj. pog. velíka -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ̑; í; ȋ) moda za ~e; nečlov., prakt.sp. napisati z ~o z veliko začetnico
véliko -ega, knj. pog. velíko -ega s, pojm. (ẹ̑; í; ȋ) storiti kaj ~ega
na véliko mer. prisl. zv., knj. pog. na velíko (ẹ̑; í/ȋ) ~ ~ trgovati z žitom
po vélikem mer. prisl. zv., knj. pog. po velíkem (ẹ̑; í/ȋ) ~ ~ pospraviti
po véčjem mer. prisl. zv. (ẹ̑) star. ~ ~ vse sam narediti večinoma
velikóst -i ž, pojm. (ọ̑) razvrstiti učence po ~i
Pravopis
véveričji -a -e (ẹ́) ~ rep
po véveričje primer. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ spreten
Pravopis
vojáški -a -o (á) ~ poklic; poud. ~a disciplina |zelo stroga|
po vojáško primer. prisl. zv. (á) ~ ~ pozdraviti
vojáškost -i ž, pojm. (á)
Število zadetkov: 103