ta zaim., F1974, aliòquin, aliòqui, ſicer, pres tega; althea, -ae, tá beili ſliṡ; anguli populorum, ſo ty firṡhti zheṡ folke; balatus, blejanîe teh ováz; caelites, ty Nebeṡhki; citra, od te ſtrani, na ti ſtrani; cremasteres, moſhnize moṡhkiga ſrama, ali te ṡhilize na katerih tá jaiza viſſè; datum, tú danu; diuturnitas, -tis, dolgoſt tiga zhaſſa; haec, letá, tá; hi, hae, haec, ty, te, tá; hoc, tú, letú; horsum, na tó ſtran; huic, timu; huius, tega; ideo, ob tú, ṡatorai, ṡa tega volo; magi, ty modri; pascuus, -a, -um, kar je nuznu ty ṡhivini h'paſhi, ali h'kermi; probaliter, ṡkorai de je timu takú; propterea, ṡatú, obtu, ṡa tega volo; quamobrem, ṡakai, ṡa katere rizhy volo, ṡatega volo; series, -ei, verſta, ena verſta po ti drugi; sinus oculi, teh ozhy votlina; umbilici, ty mali okrogli gladki kamenzi; verenda, -orum, tá ſram, ali meiſta te ſramoſti tega zhlovéka
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: ta zaim., F3, aconitum lycoctonum, ta ermene preobjed. Hacqu.; glej opombo pri geslu preobjed; Dat veniam corvis vexat censura columbas. [D. J. Juvenalis, Sat.II., 63]. Ta male tat na gavgah visy Ta velik pak, se ſa miſo posady. Truber, fol. 127.; glej opombo pri geslu gavge
Zadetki iskanja
Vorenc
Vorenc
tajsti zaim., F9, gnarus sum loci eius, jest dobru veim ẛa tajſtu meiſtu; idem, lyh tajſti, ravnu tajſti; ididem, od tajſtiga kraja, ali meiſta; ille ipse, lyh tajſti, ravnu on; infestus, -a, -um, ſovraṡh, ṡhkodliu, ṡupern, kateri muje ne ſhpara eniga reṡhaliti: tudi ſe imenuje infestus tajſti, katerimu ſe ṡhkoda, ali martra ṡadeiva; perduellio, -onis, reṡhalenu velizhaſtvu, en reṡhalenyk tajſtiga; stibadium, -dÿ, tudi ena ſorta is ṡeliṡzha ſturjene poſtile, na kateri ſo ty nékadanî ludje navado iméli, de ſo na tajſti jedli; terebinthus, terpentinovu drivú, s'kateriga ſe tajſta [smola] zidy. 1.Reg:17.v.2
Vorenc
takešen prid., F99, huius modi, takou, takeſhen, takeſhne viṡhe; nectareus, -a, -um, kar je od takeſhniga pytjá; nihil horum, nyzh takeſhniga; praetextatus, -a, -um, s'enim takiſhnim gvantam oblizhen; qualis talis, kakou takou, kakerſhen, takeſhen; saxulum, -li, en takeſhen kameniz; scenalis, -le, kar h'takiſhnimu vodru ſliſhi; stolatus, -a, -um, s'enim takiſhnim gvantom oblizhen; tedifer, -ra, -rum, kateri takeſhne bakle noſſi; trabeatus, -a, -um, v'takeſhni ſuknî oblizhen
Vorenc
tla s mn., F28, attae, krulovi, de nemorejo nog od tal vsdigovati; effligere, ẛmartrati, na tla vreizhi; fluens vestis, en dolg gvant do tál; oculos in terram defigere, v'tla gledati; solare, pro desolare, reṡdjati, opuſtiti, h'tlam ſturiti; solum, -li, dnú, pod, tlá; trochus, -chi, ena otrozhja ygra s'eno berklavko, katera ſe na tléh ṡaṡhene, de brenzhy, inu na tléh ſem ter tám tezhe
Vorenc
trg1 m, F5, municipium, ſléhernu méſtu ali terg, kateru ima ſvoio laſtno rihto, inu poſtavo; oppidanus, -a, -um, en terṡhán, meṡzhán, is terga, ali meſta; oppidatim, od eniga terga do druṡiga, po méſtnu; oppidum, en terg, ali méſtu; vicus, -ci, uliza, gaſſa, zeiſta, vaṡ, terg, en krai kir je ena hiſha ṡa drugo
Vorenc
Vorenc
uboštvo s, F11, aporia, vbuṡhtvu, nezhiſtoſt; egestas, -tis, pomankanîe, vbuſhtvu, potréba, ſromaṡhtvu; emergere ex mendicitate, od vbuſhtva ſi pomozhi, ṡleſti; indigentia, potréba, vbuṡhtvu, potrébṡzhina; inopia, vbuṡhtvu, pomankanîe, vbuṡhtva nadluga; mendicitas, -tis, vbuṡhtvu, petleria; nuditas, nagúſt, nagota, golúſt, golota, vbuṡhtvu; pauperies, paupertas, vbuſhtvu; ratione paupertatis, ṡa ſtran vbuṡhtva; voluntaria paupertas, radovolnu ubuṡhtvu
Vorenc
učiti se nedov., F23, adagia sunt: Poshtenîa ſe zhlovik vuzhy od tovarshtva; condiscere, ſe s'vuzhiti, ſe vuzhiti; discens, tá kir ſe vuzhy; discere, ſe vuzhiti; ediscere, ſe s'vunai vuzhiti; jacent studia, ſe vezh ne vuzhy; litteras attingere, ſe vuzhiti, ſtudèrati; ratis scirpea, plau ṡa vuzhiti ſe plavati is bizhka
Vorenc
umorjen (v'morjen) del., F5, caesus, -a, -um, pobyt, vbyt, vmorjen; defunctus, ẛaduſhen, vmorjen; fame enectus, od lakote vmorjen; interfectus, -a, -um, vbyen, vmorjen; mortificatus carne, v'morjen po tem meſſu
Vorenc
ura ž, F29, astrologiarius, kateri vro navia, inu gliha; clepsydra, clepsammidion, péṡzhena vra, ali vodena; fortunatè, ſrèzhnu, k'dobri uri ali zhaſſu; hora, -ae, ura; hora mortis, ſmertna ura; horologium, ſonzhna ura, ſicer ſléherna ura ſe imenuje horologium; in horas, od ure do ure; quota est hora, kuliku je na uri, obkuliku je ura; sciathericon orologium, tá ſonzhna ura, katera s'ſenzo ure kaṡhe; tempestas mala, hudu vremè, huda ura, hud véter
Vorenc
Vorenc
vdelan del., F2, emblema, -tis, enu ẛriẛlanu, zhednu notar vdelanu déllu; vermiculari, etiam significat minuta opera facere, opus Mosaicum, od vdélaniga délla keikai narejati
Vorenc
Vorenc
višji sam., F21, decurio, -nis, tá viſhi v'mei deſſetimi; gymnasiarchus, gymnasiarcha, -ae, tá viſhi zheṡ ſhule; magistratuum edicta, teh viſhih ṡapuvidi; percontumax, -cis, iṡdajaviz ſvoiga viſhiga; praetor, -oris, tá viſhi v'oblaſti; superior, tá viſhi, tá goreinî; tutor attilianus, od viſhih dani ṡavétnik
Vorenc
volk1 m, F7, lupa, -ae, vouzhiza, ali volzhiza, od volkou ſamiza; lupinus, -a, -um, vouzhji, kar volku ſe pergliha, poṡhreſhin; lupus, -pi, volk; lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk, beiṡhy pred ludmy, ſamoto yṡzhe, inu po goſtu ṡavia kakòr volzè; phoca, -ae, en morṡki volk, je velik kakòr enu tele, s'zhernimi inu gladkimi dlakami; ululare, tuliti, arjuti, ṡaviati kakòr volk
Vorenc
Vorenc
voščen prid., F4, candela ſebacca, lojena ſvézha. Caerea, voszhena; cereus, voszhèn, ali voszhena ſvézha; propolis, -lis, v'zhibelnim panîu, tá voṡzhena okrogla vratiza, od zhibel nariena
Vorenc
vran m, F8, coracinus, -a, -um, kar je od vrana, ali krokarja; orl, vrán, krokar, corvus; corvus, -vi, krokar, vrán; corvus, corax, en vrán, orl, krokar; crocire, crocitare, krokati, krizhati, kakòr en krokar, ali zhern vrán; nicticorax, nozni[!] vran; nycticórax, nozhni vrán ... Psl:101.vers:7; phalacrocorax, -cis, povodni vrán, tyza kakòr ena velika raza
Vorenc
vratica s mn., F5, ostiolum, -li, vratiza, davrize; porsiculum, tá mala vratiza na teh velikih; portula, -ae, vrateza v'teh velikih vratih; posticum, -ci, tá ṡadnîa vratiza per hiſhi; propolis, -lis, v'zhibelnim panîu, tá voṡzhena okrogla vratiza, od zhibel nariena
Vorenc
vrh predl., F4, a vestigio ad verticem, od podplatou do verh glavè; contignatio, v'kup ſtavlenîe eniga vodra verh druṡiga; crista, perje, puſhel perja verh zhelade; trichorum, -ri, en zimpar, ali hiſha, katera try hiſhe, ali pode verh en druṡiga ima, ali s'treimi verſtami; prim. vrhu
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 48
- 49
- 50
- 51
- 52
- Naslednja »
Število zadetkov: 1031
Dostopnost