Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pravopis

Zadetki iskanja

Pravopis
zasedéti se -ím se dov. zasedênje; drugo gl. sedeti (ẹ́ í) ~ ~ pri kartanju; ~ ~ od dolge vožnje
zasedéti si -ím si (ẹ́ í) kaj ~ ~ nogo
Pravopis
zasijáti -síjem dov., nam. zasijàt; zasijánje; drugo gl. sijati (á ȋ) Sonce ~e izza oblakov; poud. ~ od sreče |postati zelo srečen|; poud. zasijati komu Kmalu nam ~e svoboda |bomo svobodni|; poud. zasijati pred kom/čim ~ ~ sošolci |vzbuditi občudovanje|
Pravopis
zaslepljèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ od svetlobe; poud. ~o ljudstvo |nekritično, nerazsodno|
zaslepljênost -i ž, pojm. (é)
Pravopis
zasopíhati -am dov. zasopíhanje (í) ~ od jeze |sunkovito in glasno dihniti|; poud. Motor ~a in ugasne |se oglasi sopihajoč|
zasopíhati se -am se (í) poud. |zasopsti se|: ~ ~ pri delu
Pravopis
zasopljèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) neobč. zasopel: ~ tekač; ~o dihanje; ~ od hitre hoje
zasopljênost -i ž, pojm. (é) neobč. zasoplost
Pravopis
zaspáti -spím dov., nam. zaspàt; drugo gl. spati (á í) ~ pred televizorjem; poud. Delo je zaspalo |se je upočasnilo|; omilj. za večno ~ |umreti|; poud. ~ kot top, kot ubit |zelo trdno|; poud. zaspati kaj ~ vlak |zamuditi ga zaradi predolgega spanja|; neobč., z notranjim predmetom ~ mirno spanje; zaspati komu Noga mu je zaspala od dolgega sedenja
Pravopis
zastájati -am nedov. -ajóč, -áje; zastájanje (á; ȃ) Hrana ~a v črevesju; Prodaja ~a; zastajati komu Srce mu ~a; poud.: Dih mu ~a od groze |Zelo ga je groza|; Pero mu ~a |čedalje počasneje, čedalje manj piše|
Pravopis
zasteklenéti -ím dov. zasteklenênje; drugo gl. stekleneti (ẹ́ í) neobč. postati tog, negiben: ~ od groze; Oči so mu zasteklenele |ostale na široko odprte, nepremične|
Pravopis
zastókati -am dov. zastókanje (ọ́ ọ̑) ~ od bolečine; poud. Zastokala je, da se vse draži |potožila, zatarnala|
Pravopis
zastópstvo -a s, pojm. (ọ̑) zaslužek od ~a; politično ~; skup. voliti ~ zastopnike; števn. ustanoviti ~
Pravopis
zastrméti -ím dov. zastrmênje; drugo gl. strmeti (ẹ́ í) ~ od presenečenja; Zastrmeli so, česa vsega je še zmožen
zastrméti se -ím se (ẹ́ í) v koga/kaj ~ ~ ~ dekle; ~ ~ predse
Pravopis
zasvojênec -nca m z -em člov. (é) ~ od tobaka, s tobakom; zdravljenje ~ev
zasvojênka -e ž, člov. (é)
zasvojênčev -a -o (é)
Pravopis
zatískati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zatískanje (í) kaj z/s čim ~ (si) usta z robcem; od strahu ~ oči
Pravopis
zavihtéti -ím dov. zavihtênje; drugo gl. vihteti (ẹ́ í) koga/kaj ~ sekiro; poud. ~ napadalca proč od sebe |vreči|
zavihtéti se -ím se (ẹ́ í) ~ ~ čez ograjo; ~ ~ na konja; ~ ~ v sedlo
Pravopis
zavíst -i ž, pojm. (ȋ) ~ ob uspehu, nad uspehom vrstnika; poud. pozeleneti od ~i |biti zelo zavisten|
Pravopis
zavreščáti -ím dov. zavreščánje; drugo gl. vreščati (á í) ~ od strahu; slabš. Kaj se to pravi, je zavreščala |rekla z rezkim, neprijetnim glasom|
Pravopis
zavrísniti -em dov. (í ȋ) ~ od veselja; poud. Pazi, so zavrisnile ženske |z visokim glasom razburjeno rekle|
Pravopis
zazévati -am dov. (ẹ́) Zaradi izsušitve so okna zazevala; Rana ~a; poud. ~ od presenečenja |široko odpreti usta|
Pravopis
zaznamován -a -o (á) za posek ~ hrast; poud. biti ~ za vse življenje |čutiti posledice česa vse življenje|
zaznamováni -a -o (á) jezikosl. stilno ~a beseda
zaznamováni -ega m, člov. (á) poud. Bil je eden od ~ih
zaznamováno -ega s, pojm. (á) jezikosl.
zaznamovánost -i ž, pojm. (á)
Pravopis
zazréti -zrèm dov., nam. zazrèt/zazrét; zazŕtje; drugo gl. zreti (ẹ́ ȅ) koga/kaj že od daleč ~ obiskovalca zagledati, uzreti; neobč. zazreti v koga/kaj ~ ~ sosedin obraz zagledati se, zazreti se
zazréti se -zrèm se (ẹ́ ȅ) ~ ~ skozi okno; zazreti se v koga/kaj ~ ~ ~ sosedin obraz; poud.: ~ ~ ~ preteklost |spomniti se na|; ~ ~ vase |zamisliti se|
Število zadetkov: 1099