Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pravopis

Zadetki iskanja

Pravopis
zgoréti -ím dov.; drugo gl. goreti (ẹ́ í) Les ~i; poud. ~ od napora |izčrpati se, oslabeti|
Pravopis
zíniti -em dov. zínjen -a (í ȋ) široko ~; ~ od začudenja; poud. ziniti kaj V pijanosti marsikaj ~e |reče, pove|
Pravopis
zjókati se tudi zjokáti se -am se in zjókati se tudi zjokáti se zjóčem se dov.; drugo gl. jokati (ọ́/á ọ́; ọ́/á ọ́) ~ ~ od veselja; ~ ~ kot otrok; zjokati se nad kom/čim ~ ~ ~ svojo usodo
Pravopis
zlásti1 mer. prisl. (ȃ) V razpravi so poudarjali ~ problem vrednotenja umskega dela; Za oprijemanje je pomemben ~ gibljiv sklep; Nasprotja so obstajala že od začetka, ~ pa so se poglobila ob naftni krizi
Pravopis
zlómek1 -mka m, člov. (ọ̑)
1. olepš. |hudič|; poud.: Boj se tega ~a |zlobnega, hudobnega človeka|; pripraviti vsega ~a |veliko različnih jedi|; znati za ~a vse |popolnoma, prav|; Za ~a se mu ne posreči |sploh, nikakor|; biti od ~a nevaren |zelo|
2. kletv. ~, kam pa bežite; Za ~a, bolan da je
Pravopis
zlómljen -a -o; bolj ~ (ọ́) ~a palica; poud. ~a osebnost; ~ od dela |zelo utrujen, izčrpan|
zlómljenost -i ž, pojm. (ọ́)
Pravopis
zmánjkati -a dov. zmánjkanje (ȃ) komu česa Zmanjkalo mu je denarja; poud. Hitro ji ~a sape |postane zadihana|; zmanjkati koga/česa Kmalu bo zmanjkalo nabornikov; Vode je zmanjkalo; poud. zmanjkati koga Čez noč jih je zmanjkalo |so izginili, pobegnili|; Od utrujenosti jo je zmanjkalo |je takoj zaspala|; os., omilj. zmanjkati komu Spet mu je zmanjkala knjiga |mu je bila ukradena, vzeta|; omilj. Z mize je zmanjkal rokopis |je bil ukraden, vzet|
zmánjkati se -a se (ȃ) z nikalnico koga/česa poud. Lepih deklet se ne ~a |je veliko|
Pravopis
zmečkanína -e ž (í) pri padcu dobiti ~e; poud. Od avtomobila je ostala le ~ |zmečkano ohišje|
Pravopis
zmedléti -ím [me in mə] dov. zmedlênje; drugo gl. medleti (ẹ́ í) neobč. ~ od bolezni izgubiti moč, oslabeti; poud. Glasovi so zmedleli |postali malo slišni|
Pravopis
zméšati tudi zmešáti -am dov.; drugo gl. mešati (ẹ́/á ẹ́) koga/kaj ~ barve; ~ cement in vodo; poud. Dekle ga je čisto zmešalo |Zaljubil se je vanjo|; zmešati kaj z/s čim ~ čisto perilo z umazanim; ~ vino z vodo; poud. zmešati komu kaj ~ nasprotniku račune |preprečiti njegove načrte|; ~ zasledovalcem sledi |povzročiti, da ne vedo, katera je prava|
zméšati se tudi zmešáti se -am se (ẹ́/á ẹ́) Sladkor in sol sta se zmešala; Strani so se zmešale; zmešati se z/s čim Mleko se je zmešalo z oljem; poud., s smiselnim osebkom zmešati se komu Od hudega se mu je zmešalo |je duševno zbolel|
Pravopis
zmrzál -i [-u̯] ž (ȃ) zavarovati rastline pred ~jo; od zimskih ~i zrahljana zemlja; snov. tajanje ~i na drevju
Pravopis
znoréti -ím dov.; drugo gl. noreti (ẹ́ í) poud.: ~ od žalosti |postati duševno bolan|; Kadar se napije, ~i |postane nerazsoden|; poud. znoreti za kom/čim Znorela je za sosedovim fantom |zaljubila se vanj|; °znoreti koga/kaj Čisto so ga znoreli znorili
Pravopis
znótraj1 mestov. prostor. prisl. (ọ́) prevleči škatlo ~ z žametom; ~ zapahnjena vrata; Deblo je ~ trhlo; Od ~ so opazovali dogajanje na ulici; Organizacija je bila navzven trdna, ~ pa je vladalo nezadovoljstvo
na znótraj prostor. prisl. zv. (ọ́) neobč.
1. mestov. Državo so ~ ~ razdvajala družbena nasprotja; Lonec je ~ ~ zamaščen
2. smer. navznoter: ~ ~ upognjena hrbtenica
Pravopis
zób1 -a tudi zób -á m, druga oblika dalje -u -- -u -om; -á zób -éma -á -éh -éma; zobjé zób -ém -é -éh -mí (ọ̑; ọ̑ ȃ) ~ ga boli; mlečni ~; ~ brane; ~ od glavnika; poud. Spet ga imajo v ~eh |ga kritično obravnavajo, opravljajo|
Pravopis
zvéžiti -im dov. -en -ena; zvéženje (ẹ́ ẹ̑) kaj Dež in veter sta zvežila deske
zvéžiti se -im se (ẹ́ ẹ̑) Ograja se je od starosti zvežila
Pravopis
zvíti zvíjem dov., nam. zvít/zvìt; zvítje; drugo gl. viti1 (í) kaj ~ jadra; ~ žico; zviti koga Krč ga je zvil; poud.: Bolezen ga je zvila |mu je povzročila bolečine, težave|; ~ osumljenca, da prizna |prisiliti, pregovoriti|; brezos. Zvilo ga je v črevesju |Začutil je bolečino|; Zvilo ga je od smeha |Zelo se je smejal|; zviti komu kaj ~ razgrajaču roke na hrbtu
zvíti se zvíjem se (í) ~ ~ v klobčič; Vrata so se zvila
Pravopis
ž1 ž-ja tudi ž -- [žə̀ žə̀ja in žé žêja tudi žə̀ in žé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke ali glasu|: od a do ~; beseda z dvema ~ema
Pravopis
žálost -i ž, pojm. (á) od ~i se razjokati; ~ slovesa; ~ za minulimi časi; V neizmerni ~i sporočamo |v osmrtnicah|; ~ v hiši |smrt, nesreča|; dan ~i |žalovanja|; Pogreb bo izpred hiše ~i; poud.: ~ jeseni |neprijetnost, sivina|; ~ pokrajine |enoličnost, pustost|; člov., poud. Pusti to ~ pri miru |dolgočasnega človeka|
na žálost čustvov. člen. zv. (á) žal: ~ ~ je to nemogoče; Ali ste ga izgubili? -Na žalost; Ali se je vrnil? -Na žalost ne
Pravopis
žêlja -e tudi žêlja -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi (é; é ẹ́; ẹ́ ẹ̑) narediti kaj na ~o staršev; želja po čem ~ ~ resnici; skladba po ~i; z iskrenimi ~ami |v pismu|; Izražamo vam naše najboljše ~e |kot voščilo|; poud.: srčna ~ |zelo velika|; očetova zadnja ~ |pred smrtjo|; biti obseden od ~e po čem |zelo si želeti|; Češenj bo le za ~o |zelo malo|
Število zadetkov: 1099