Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
zibljìv, -íva, adj. schwankend, Cig. (T.); zibljiva ladja, Levst. (Zb. sp.); zibljivi čolniček, Vrt.; zibljive, nemirne veje, Let.
Pleteršnik
zidovína, f. das Mauermaterial, Vrt.
Pleteršnik
zimováti, -ȗjem, vb. impf. den Winter zubringen, überwintern, Mur., Cig., Jan., C., Trub., Jap. (Sv. p.), Vrt.
Pleteršnik
zlatozárən, -rna, adj. goldstrahlend: zlatozȃrnọ solnce, nebeski svatje v zlatozarnih odejah, Vrt.
Pleteršnik
zledíti se, -ím se, vb. pf. zu Eis werden, gefrieren, Z., Vrt.
Pleteršnik
zlę́kniti 2., -lę̑knem, vb. pf. 1) strecken: z. trudne ude na travi, LjZv.; zleknjen, gestreckt, Dol.; kače imajo zleknjeno telo, Vrt.; — z. se, sich ausstrecken, sich recken; z. se v zeleno travo, Erj. (Izb. sp.); z. se po mehkih blazinah, Jurč.; z. se po koncu, Jurč.; — z. se = umreti (preprosto), Dol.; — 2) z. koga, jemanden zu Boden strecken: pritlikavec je mogel z. na tla junaka, Vrt.; zrno ga bode zleknilo na zemljo, SlN.; z. in na tla položiti koga, Zv.; — (nam. vzl-).
Pleteršnik
zmę̑t, -ȋ, f. die elastische Feder, die Springfeder, Cig., Jan., C., Rib.-M., Mik., DZ., nk., Polj.; ura na zmeti ("zmedi", Spiralfedern) bije, Ravn.-C.; zavita z., die Spiralfeder, Vrt.; tehtnica na z., die Federwage, DZ.; — prim. vzmet f.
Pleteršnik
zmȋsəłn, adj. 1) anschlägig, erfinderisch: "človek, ki se hitro čemu domisli, tak je zmiseln", Podkrnci-Erj. (Torb.); — prim. domiseln; — 2) verständig: z. mož, Vrt.; modro in smiselno pridigati, LjZv.; — 3) zmiselna uporaba, = uporaba po zmislu, sinngemäße Anwendung, DZkr.
Pleteršnik
zǫ̑b, zǫ̑ba, zobȃ, m. 1) der Zahn; ima redke zobe pa goste laže, Npreg.-jvzhŠt.; modrostni zobovi, die Weisheitszähne, Erj. (Som.); z. vrzeljak, der Lückenzahn, Cig. (T.); z. izdreti, einen Zahn reißen; zobe dreti, Zähne reißen; po zobeh počiti koga, jemandem eine Maulschelle geben, Cig.; zobe kazati, die Zähne blecken o. fletschen; (fig.) seine rauhe Seite hervorkehren, Cig.; dobiti kaj za zobe, etwas zum Beißen bekommen, Zv.; zobe v steno tiščati = Hunger leiden, Št.-Glas.; zobje mu poganjajo, grejo, bibajo iz čeljusti, zobe dobiva, er zahnt, Cig.; dolge zobe imam, die Zähne stehen mir auf, Cig.; dolge zobe imeti po čem, nach etwas lüstern sein, Cig.; jezik za zobe! das Maul gehalten! jezik za zobmi držati = schweigen; priti ljudem v (na) zobe, ins Gerede kommen; črez zobe vleči koga, jemanden ausrichten, Jurč., LjZv.; = po zobeh nositi, Vrt.; ljudem se v (med) zobe dati, Anlass zur Nachrede geben; kdor se ljudem pod zobe da, tega le čas iz ust reši, Npreg.-Jan. (Slovn.); v zobe komu kaj povedati, jemandem etwas ins Gesicht, offen sagen; = pod zobe povedati, C.; trdo resnico pod zobe povedati, Jap. (Prid.); — vsi so se mu v zobe režali, alle lachten ihm ins Gesicht, Erj. (Izb. sp.); na zobe se mu obeša = za malo se mu zdi, Št.; — 2) der Zahn am Rechen, an der Säge, an einem Zahnrad u. dgl.; der Dorn im Schloss, Cig.; — die Felszacke, Cig., Jan., Cig. (T.); — zobje (na vrhu kake stene), die Zinne, Cig.; — 3) babji z., der Storchschnabel (geranium sp.), SlGor.-Erj. (Torb.); — tudi: die Hagebuttenrose (rosa canina), Cig., Vrt., Medv. (Rok.); ali: der Leindotter (camelina dentata), C.; — pasji z., die Hundszahnwurz (erythronium dens canis), Cig., Medv. (Rok.).
Pleteršnik
zórən 1., -rna, adj. zeitig in der Früh, vom Morgen, Morgen-, Cig., Štrek.; zorna modrina, das Morgenblau, Cig.; zorna maša, die Frühmesse, Z., Vrt.; — strahlend, herrlich (wie die Morgenröthe): zorni obraz, nk.
Pleteršnik
zorẹ́vati, -am, vb. impf. zu reifen pflegen, reifen, Vrt.
Pleteršnik
zornolìk, -líka, adj. morgenroth (min.), h. t.-Cig. (T.); — zornolike cvetlice, Vrt.
Pleteršnik
zrakoplȃvba, f. die Luftschiffahrt, Jan., Vrt.
Pleteršnik
zrȃvən, I. adv. daneben; z. stati; z. uliti, daneben gießen, fehlgießen; z. biti, dabei, zugegen sein; z. priti, dazu kommen; — II. praep. c. gen. neben; zraven hiše je vrt; z. koga stati, sedeti; skopin je z. velicega bogatstva siromak, Cig.; z. tega, nebstbei, außerdem, zugleich; — nam. vzraven; (dem deutschen "n-eben" nachgebildet, Mik. (V. Gr. IV. 565.)).
Pleteršnik
zredíti, -ím, vb. pf. 1) groß füttern, aufziehen; deset svinj z. vsako leto; — gozd z., einen Wald in Bestand bringen, Cig.; z. sadja, Obst züchten, Pirc; — auferziehen: lepo z. svoje otroke; — 2) sich wachsen lassen, bekommen: perje z., Federn bekommen; Še lepše perje zredil bom, Npes.-Schein.; piščanci še niso bili zredili krepkega perja, Vrt.; — če bukva perje (Blätter) pred sv. Markom zredi, Levst. (Zb. sp.).
Pleteršnik
zŕkalọ, n. 1) der Augenstern, die Pupille, Rib.-Mik., Vrt., jvzhŠt.; Oslepi mu zrkalo, Levst. (Zb. sp.); — 2) zrkálọ = zrcalo, Mur., Cig., Jan.
Pleteršnik
zúbəlj, -blja, m. die Flamme, Cig., Jan., Vrt.-C., Kras, Ip.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
zvečeríti, -í se, vb. pf. Abend werden, Z., Vrt.; Ko se zvečeri, Večno luč zvoni, Slom.; zvečerilo se je, Zv.
Pleteršnik
zvonovína, f. das Glockengut, die Glockenspeise, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Min.), Vrt.
Pleteršnik
žȃbnica, f. 1) die Froschlache, Cig., C.; — 2) = žaba 2), žabica 6), das Anhängeschloss, Cig., Vrt., Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — 3) die Anlege, die Thürklammer, Cig.; — 4) der Hahnenfuß (ranunculus), C., Valj. (Rad).
Število zadetkov: 1130