Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
pooglenéti -ím dov. (ẹ́ í) (na površini) spremeniti se v oglje: tramovi so poogleneli
    pooglenèl in pooglenél -éla -o: pooglenela skorja
SSKJ
pordečéti -ím dov., pordéči in pordêči (ẹ́ í) postati rdeč: listje je že pordečelo; obraz mi na soncu hitro pordeči
    pordečèl in pordečél -éla -o: pordečela koža
SSKJ
pordéti -ím dov., pordì (ẹ́ í) postati rdeč: cvet, jabolko pordi / sneg je pordel od krvi / pordel je in umolknil zardel
    pordèl in pordél -éla -o: pordelo večerno nebo; od joka pordele oči
SSKJ
porjavéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. postati rjav: listi so že porjaveli in odpadli / obraz mu je na soncu hitro porjavel
  2. 2. postati rjast; zarjaveti: ključavnica je porjavela
    porjavèl in porjavél -éla -o: porjavela koža; trava je že porjavela; porjavelo železo
SSKJ
poroženéti -ím dov. (ẹ́ í) postati rožen: gornja plast kože poroženi
    poroženèl in poroženél -éla -o: poroženele celice; poroženela koža
    ♦     anat. poroženela povrhnjica
SSKJ
porumenéti -ím dov. (ẹ́ í) postati rumen: po naravni dozoritvi ta jabolka še porumenijo / listje je porumenelo in odpadlo / v taborišču je shujšal in porumenel
    porumenèl in porumenél -éla -o: porumeneli listi dnevnika; od nikotina porumeneli prsti
SSKJ
posinjéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati moder, sinji: obraz je posinjel od besa, kašlja; ustnice so mu posinjele od mraza; posinjeti v obraz
    posinjèl in posinjél -éla -o: posinjeli prsti; mrzle, posinjele ustnice
SSKJ
posivéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. postati siv: deske na dežju posivijo / brada mu je zgodaj posivela; lasje so mu že precej posiveli pri njegovih laseh prevladuje siva barva
    // nebo pred dežjem posivi; premalo izprano perilo polagoma posivi postane umazano belo; od strahu je posivel v obraz
  2. 2. dobiti sive lase: v enem tednu je posivel; v njegovi družini zgodaj posivijo
    posivèl in posivél -éla -o: na sencih posiveli lasje; njegov obraz je bil posivel, oči kalne; moški s posivelo brado
SSKJ
posteklenéti -ím dov. (ẹ́ í) postati podoben steklu: riž pražimo, da postekleni
● ekspr. njene oči so posteklenele osteklenele
    posteklenèl in posteklenél -éla -o: posteklenela čebula
    ●     ekspr. smučati se na posteklenelem smučišču poledenelem
SSKJ
postvaréti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati iz česa nematerialnega, duhovnega predmet, stvar tako, da se nematerialnemu, duhovnemu pripisujejo lastnosti, značilnosti predmeta, stvari ali pa se to z njim enači: družbeni odnosi so postvareli
    postvarèl in postvarél -éla -o: postvarelo človekovo bistvo
SSKJ
posurovéti -ím dov. (ẹ́ í) postati surov, grob: zaradi pogostega pijančevanja je posurovel / v jezi mu je glas posurovel
    posurovèl in posurovél -éla -o: posurovel človek
SSKJ
potemnéti -ím [təm] dov., potemnì in potèmni (ẹ́ í) 
  1. 1. postati nekoliko temen: koža na soncu potemni; svetli lasje kasneje potemnijo; nebo je hitro potemnelo; v dimu stene potemnijo / oči so ji potemnele od žalosti
    // izgubiti močen sijaj, svetlobo: ob mrku sonce potemni; zjutraj zvezde potemnijo niso več vidne
    // svetloba potemni; pren. njena lepa skrivnost bi potemnela, če bi zanjo vedeli drugi
  2. 2. knjiž. postati manj izrazit: slava, sloves sčasoma potemni
  3. 3. knjiž. postati mrk, neprijazen: od jeze je potemnel / potemneti v obraz / obraz mu je potemnel, ko je to slišal
    potemnèl in potemnél -éla -o: pod potemnelim stropom visi svetilka; stol iz potemnele hrastovine; potemnela vera v uspeh
SSKJ
pozébsti -zébem dov., nam. pozébst in pozèbst; pozébljen tudi pozében (ẹ́) zaradi mraza se poškodovati, uničiti: rožmarin je pozebel; žito jim je pozeblo; te rastline tudi v najhujšem mrazu ne pozebejo
● kopriva ne pozebe zdrav, odporen človek uspešno kljubuje bolezni, naporu; slabega, malovrednega človeka navadno ne zadene nesreča
    pozébel -bla -o: pozebli posevki; pozeblo cvetje
SSKJ
pozelenéti -ím dov. (ẹ́ í) postati zelen: krompir na svetlobi pozeleni; opeka je pozelenela od plesnobe, vlage / ekspr. pozeleneti od jeze, zavisti
● žarg., avt. vozniku je balonček pozelenel poskus z alkotestom je pokazal, da je voznik vinjen
// ekspr. razjeziti se, razburiti se: ko je to slišal, je kar pozelenel
    pozelenèl in pozelenél -éla -o: pozelenela medeninasta posoda
SSKJ
požoltéti -ím [u̯t] dov. (ẹ́ í) star. porumeneti: listje je požoltelo in odpadlo / pri zlatenici koža požolti / v teh letih je požoltel in posivel
    požoltèl in požoltél -éla -o: stara požoltela knjiga
SSKJ
prebledéti -ím dov., preblédi tudi preblêdi (ẹ́ í) nenadoma izgubiti naravno barvo, zlasti na obrazu: prebledeti od strahu; ob teh besedah je prebledel; prebledeti kakor platno, stena, zid / njegov obraz je prebledel
    prebledèl in prebledél -éla -o: gledal je prebledele obraze in molčal
SSKJ
preboléti -ím dov., prebôlel (ẹ́ í) prenehati biti deležen
  1. a) bolezni: preboleli so ošpice, tifus, zlatenico; pog. preboleti gripo na nogah, stoje ne da bi ležal
    // preboleti bolezen
  2. b) določenega, zlasti neugodnega duševnega stanja: preboleti krizo; lani je prebolel hudo nesrečo, poraz, sramoto
    // prenehati biti žalosten zaradi česa: to sem že prebolel; očetove smrti ni mogla preboleti / so stvari, ki jih ni mogoče preboleti pozabiti
    // pog. fanta je že prebolela
    ●     pog. teh nekaj tisočakov bom že prebolel jih bom z lahkoto plačal; ne bo mi hudo zaradi njihove izgube
    prebólel tudi prebolèl in prebolél -éla -o: spomin na prebolelo nesrečo
    prebolèn -êna -o: žalostni spomini so že preboleni; prebolena gripa
SSKJ
pregoréti -ím dov., pregôrel (ẹ́ í) zaradi gorenja poškodovati se, uničiti se: leseni opaž ob peči je pregorel / te žarnice rade pregorijo
    pregôrel tudi pregorèl in pregorél -éla -o: pregorela žarnica
SSKJ
preíti -ídem stil. préjdem dov., preídite stil. préjdite; prešèl prešlà prešlò tudi prešló, stil. prêšel prêšla (í, ẹ́) 
  1. 1. priti čez kaj: preiti potok; čete so prešle travnik in se ustavile na robu gozda / čez most, po mostu so prešli na drugo stran reke / vojaki so v največji tišini prešli cesto prečkali
    // s težavo smo prešli ostri rob grebena / ekspr. prešel je že pol sveta, pa še ni videl tako lepega kraja / hladna fronta je ponoči prešla naše kraje / publ. hkrati z gledališčem je prešel v novo stavbo tudi lutkovni oder / strup je prešel v živce in mišice
    // priti mimo česa: prešla sta planšarske koče in se začela vzpenjati v hrib; bali so se, da preidejo dogovorjeno zborno mesto / stopil je hitreje, da bi jo prešel prehitel; pren., ekspr. preiti strogo, trdo preizkušnjo
  2. 2. s predlogom spremeniti, menjati
    1. a) okolje: vsi potniki so prešli iz prvega v zadnji vagon / cela četa je prešla k partizanom
    2. b) način dela, delovanja: preiti na gverilsko taktiko vojskovanja; podjetje je prešlo na nov način računanja stroškov / iz teorije preiti v prakso / od vina je prešel na žganje začel je piti žganje
      // od pisanja komedij je prešel na pisanje dram / takoj so prešli na dnevni red (sestanka)
    3. c) način obstajanja: pri delu mišic je prešel sladkor v mlečno kislino / tu preide hrib v ravnino; cesta nenadoma preide v stepo / bela barva je prešla v sive odtenke / preiti od besed k dejanjem / ekspr. smeh velikokrat preide v jok
    4. č) nav. ekspr. lastništvo, pripadnost: po očetovi smrti bo imetje prešlo na sina; hiša je prešla v last občine / mesto je po nekajurnem boju prešlo v roke napadalcev so ga zavzeli napadalci
      // precej materinih lastnosti je prešlo na hčer
      // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: prešli so v napad, v obrambo; zabava je prešla v bučno razgrajanje / učiteljica je prešla od razlage k spraševanju / konj je prešel v lahen dir / dan je prešel v noč znočilo se je
  3. 3. publ. pojaviti se nad določeno stopnjo, mero; preseči: poročilo je prešlo okvire bežnega poročanja / trpljenje je prešlo meje človeške vzdržljivosti / njena kriza je že prešla svoj vrh
  4. 4. knjiž. miniti, končati se: čas, primeren za sajenje, je že davno prešel; ko so mu rano previli, mu je prešla vsa bolečina; nevarnost je kmalu prešla / prešla so leta, preden sta se znova srečala / nevihta je prešla brez hujših posledic / za vselej jih je prešla volja do razgrajanja / kam je prešlo njegovo bogastvo izginilo
  5. 5. knjiž., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik; obiti: njen obraz je prešel nasmeh / v hipu ga je prešla jeza, slabost; spoznanje jo je prešlo kot blisk
    ●     ekspr. kljub mrazu rože niso prešle niso zmrznile; ekspr. tako so se ustrašili, da jim je beseda prešla da niso mogli govoriti; pog. novi znanci so kmalu prešli na ti so se začeli tikati; ekspr. strah mu je prešel v kosti vedno se je bal; meso in kri ekspr. ta ideja mu je prešla v meso in kri popolnoma jo je sprejel; ekspr. tako ravnanje mu je prešlo v meso in kri tako ravnanje je postalo njegova navada; preiti v navado navaditi se; stavek je že prešel v pregovor postal; publ. domačini so prešli v vodstvo že v prvem polčasu so dosegli prednost v igri; knjiž. njegovo ime je prešlo v zgodovino postal je znan zaradi svojih dejanj; preiti molče preko česa ne reagirati na kaj, zlasti z besedami; knjiž. kmalu ji je prešlo ji je odleglo, stanje se ji je izboljšalo
    prêšel -šla -o star.: prešli dnevi, dogodki; spomin na prešlo srečo; prešlo sadje
    ●     star. to stvar so ugotovili že v prešlem stoletju minulem
SSKJ
prekipéti -ím dov., tudi prekípel (ẹ́ í) 
  1. 1. zaradi močnega vretja razliti se čez rob posode: juha, mleko prekipi
  2. 2. ekspr., z glagolskim samostalnikom doseči zelo visoko stopnjo: v njem je prekipela jeza; brezoseb. v njej je prekipelo od bridkosti
    ●     ekspr. srce mu je prekipelo od veselja bil je zelo vesel
    prekipèl in prekipél tudi prekípel -éla -o: duh po prekipelem mleku
Število zadetkov: 220