Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pravopis

Zadetki iskanja

Pravopis
golomráz -a -o in golomràz -áza -o (ȃ; ȁ á á) star. ~a zima |mrzla, brez snega|
Pravopis
golomrázica -e ž, pojm. (ȃ) star. |mraz brez snega|
Pravopis
golomráziti -i nedov. golomrázenje (á ȃ) star. |biti mrzlo brez snega|
Pravopis
golorít -a -o (ȋ í ȋ; ȋ) poud. ~ otrok |brez oblačila|
Pravopis
golorítec -tca m z -em člov. (ȋ) poud. |človek brez oblačila|
golorítka -e ž, člov. (ȋ) poud.
golorítčev -a -o (ȋ) poud.
Pravopis
golorítiti -im nedov. golorítenje (í ȋ) poud. Po sobi ~ijo otroci |hodijo brez oblačila|
Pravopis
govoríti -ím nedov. govôri -íte, -èč -éča; govóril -íla, govôrit in -ít, govorjèn -êna; govorjênje; (govôrit in -ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ resnico; dobro ~ slovenščino; ~ijo, ~i se, da bo bolje; poud. Govôri, kdo te je poslal |povej|; govoriti komu ~ sebi in drugim, sam sebi; poud. ~ stenam, gluhim ušesom |neuspešno prepričevati koga|; govoriti proti komu/čemu Vse ~i ~ obtožencu; ~ ~ oblasti; neknj. pog. govoriti čez koga/kaj ~ ~ sodelavce proti sodelavcem; govoriti za koga/kaj Vse ~i ~ drugačno odločitev; govoriti za koga pri kom ~ ~ sodelavca pri direktorju |priporočiti ga|; govoriti o kom/čem ~ ~ svojih doživetjih; poud. O tem bi se dalo še ~ |Ni še vse razčiščeno|; govoriti z/s kom/čim ~ s sosedom; ~ s kom med štirimi očmi, na štiri oči |zaupno, brez prič|; S kom imam čast ~; znati ~; ~ slovensko, po slovensko, star. slovenski, zastar. po slovenski; ~ po radiu, televiziji; ~ po telefonu; ~ v angleščini
Pravopis
gredóč prisl. (ọ́/ọ̑)
1. čas. na poti domov se ~ ustaviti še pri stricu; pokr. leči in ~ zaspati v trenutku, takoj
2. nač., pokr.: Ne bojim se ga, ~ ga premagam z lahkoto, brez težav; samo ~ ošiniti koga s pogledom na hitro, bežno
Pravopis
gúliti -im nedov. -èč -éča; -il -ila in -íla, gúljen -a; gúljenje (ú) kaj ~ obleko na komolcih; knj. pog., poud. ~ hlače po šolskih klopeh |hoditi v šolo|; slabš. guliti koga z/s čim ~ ljudi z davki |zahtevati plačilo (visokih) davkov|
gúliti se -im se (ú) šol. žarg. učiti se brez razumevanja: kaj ~ ~ matematiko
Pravopis
harlekín -a m, člov. (ȋ) |šaljiva gledališka oseba|; slabš. |človek brez dostojanstva|
harlekínka -e ž, člov. (ȋ) slabš.
Pravopis
harlekínski -a -o (ȋ) ~a obleka; slabš. ~ značaj |brez dostojanstva|
Pravopis
harlekínstvo -a s, pojm. (ȋ) slabš. |vedenje brez dostojanstva|
Pravopis
hólding -a m (ọ̑) |gospodarska družba brez lastne proizvodnje|
Pravopis
inkógnito1 -a m, pojm. (ọ̑) |nastopanje brez prepoznavnosti|: ministrov ~
Pravopis
instánt.. tudi instánt prvi del podr. zlož. (ȃ) |brez (dolgega) kuhanja| instántkáva, instántpolénta tudi instánt káva, instánt polénta
Pravopis
izkričáti -ím dov.; drugo gl. kričati (á í) kaj ~ nekaj besed; poud. ~ navdušenje, srečo |silovito, brez pridržka izraziti|
izkričáti se -ím se (á í) poud. Pusti ga, naj se ~i |pove vse, kar ga teži, vznemirja|
izkričáti si -ím si (á í) poud. ~ ~ grlo, pljuča |okvariti s kričanjem|
Pravopis
izlíti -líjem dov., nam. izlít/izlìt; izlítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ juho na krožnik; poud. ~ svoje gorje |brez pridržkov izraziti|; izliti kaj na koga/kaj poud. ~ žolč na podrejenega |zelo ga ošteti|
izlíti se -líjem se (í) Mleko se je izlilo; brezos., poud. Do večera se bo že izlilo |prenehalo deževati|
Pravopis
izlívati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; izlívanje (í) kaj ~ vodo; poud. ~ svoje veselje |brez pridržkov izražati|
izlívati se -am se (í) V jezero se ~a več potokov
Pravopis
izsúti -sújem dov., nam. izsùt/izsút; izsútje; drugo gl. suti (ú ȗ) kaj iz česa ~ moko iz vreče; ~ vrečo; poud. Izsul je dolgo vrsto številk |brez obotavljanja navedel|
Pravopis
jàz2 mêne m, ž, s, os. zaim. za 1. os. mêni -e -i -ój in máno; mídva médve tudi mídve, náju, náma, náju, náju tudi náma, náma; mí mé mé, nàs, nàm, nàs, nàs, námi; naslonske oblike za rod., daj. in tož. me, mi, me; naju, nama, naju; nas, nam, nas; navezna oblika za tož. ed. -me, star. mé, npr. náme, star. na mé (ȁ é)
1. im. oblike se rabijo:
a) če so poudarjene To sem rekel ~; ~, ne Janez
b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno
c) v prir. besedni zv. Tone in ~
č) v podr. besedni zv. ~ sam; medve dekleti; mi ljudje; tudi ~
d) prakt.sp., tudi nepoudarjeno ~ res ne vem, kaj je otroku, da kar naprej joka; sicer se im. oblike izpuščajo Domov sem šel, sva šli, smo šle; Sem še mlada in bom že kako; Mladi si gradove zidamo v oblake
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Meni tega ni bilo treba; Nama/Náma dvema tega ni treba
b) če so v protistavi Mene se ne boji, očeta pa že bolj
c) v prir. besedni zv. pri meni in Janezu
č) v podr. besedni zv. Mene samega je bilo strah; k nama dekletoma
d) v predložni rabi k nam; od vaju
e) pri poudarjanju Povej ti meni, kaj te tako muči
f) nasproti nepoudarjenemu Povej mi; sicer se rabijo naslonske oblike Povej mi, nama, nam še do konca; Boji se me, naju, nas; Rad me, naju, nas ima
3. mest. in or. se rabita brez omejitev
Število zadetkov: 395