Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

opraševálec opraševálca samostalnik moškega spola [opraševáləc opraševáu̯ca] tudi [opraševáləc opraševálca]
    1. žival, zlasti žuželka, ki prenaša pelod na brazdo drugega cveta
      1.1. kar tak prenos peloda povzroča
ETIMOLOGIJA: opraševati
oratórijski oratórijska oratórijsko pridevnik [oratóriski] ETIMOLOGIJA: oratorij
pešáčiti pešáčim nedovršni glagol [pešáčiti]
    1. premikati se brez prevoznega sredstva, s hojo
      1.1. tako se premikati za rekreacijo, sprostitev
ETIMOLOGIJA: pešak
prášnica prášnice samostalnik ženskega spola [prášnica]
    1. iz botanike zgornji, navadno razširjeni del prašnika, ki vsebuje zrna peloda
    2. zelo velika užitna goba bele barve in kroglaste oblike brez beta; primerjaj lat. Langermannia gigantea; SINONIMI: orjaška prašnica
    3. iz biologije bela ali rjavkasta goba kroglaste ali hruškaste oblike s trosovnico, ki se ob dotiku spremeni v prah; primerjaj lat. Lycoperdon
STALNE ZVEZE: orjaška prašnica
ETIMOLOGIJA: prah
simfoníja simfoníje samostalnik ženskega spola [simfoníja]
    1. iz glasbene umetnosti skladba za simfonični orkester, navadno s štirimi stavki, od katerih je vsaj eden v sonatni obliki
    2. ekspresivno skupek, celota čutnih zaznav, vtisov, ki so v urejenem, zaželenem, estetskem razmerju
      2.1. ekspresivno lastnost česa, da ima dele v takem razmerju
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Sinfonie, Symphonie) iz it. sinfonia < lat. symphōnia, prevzeto iz gr. symphōnía ‛sozvočje’, iz gr. syn ‛skupaj, z’ + izpeljanke iz gr. phōnḗ ‛glas, zvok’ - več ...
talentíran talentírana talentírano pridevnik [talentíran]
    ki ima prirojeno sposobnost, da kaj dela zelo dobro, nadpovprečno
ETIMOLOGIJA: talent
víski vískija; tudi whiskey; tudi whisky samostalnik moškega spola [víski]
    žgana pijača iz žita, zlasti ječmena
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. whiskey, whisky, skrajšano iz škot. uisge beatha, prvotno ‛voda življenja’, iz uisge ‛voda’ in beatha ‛življenje’ - več ...
afékt afékta samostalnik moškega spola [afékt]
    1. kratkotrajno močno čustvo, ki ga lahko spremlja zmanjšana zmožnost razsojanja
    2. naklonjen čustveni odnos do koga, česa
    3. čustvo, občutje, zlasti kot ga odraža, vzbuja umetniško delo
STALNE ZVEZE: patološki afekt
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Affekt iz lat. affectus ‛čustvo, volja, strast’, iz afficere ‛prizadeti’ iz facere ‛delati’ - več ...
anonímen anonímna anonímno pridevnik [anonímən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
      1.1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je njegov avtor, imetnik, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
      1.2. v nekaterih zvezah v obliki anonimni pri uporabi, delovanju, izvajanju katerega so osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti
      1.3. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se, navadno zaradi velikega števila udeleženih, ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani ali so manj relevantni
    2. ki ni splošno znan, slaven
STALNE ZVEZE: anonimni alkoholiki
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anonym, frc. anonyme, in lat. anōnymus iz gr. anṓnymos ‛brez imena’, iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ónyma ‛ime’ - več ...
cepetáti cepetám nedovršni glagol [cepetáti]
    1. udarjati z nogami ob tla, navadno pod vplivom močnega občutja, zlasti jeze, ihte, navdušenja
      1.1. ekspresivno izražati močno občutje sploh, zlasti jezo, ihto, navdušenje
    2. ekspresivno hoditi, premikati se, navadno negotovo, v zadregi
    3. ekspresivno nemirno se prestopati, zlasti zaradi mraza
    4. ekspresivno zaostajati glede na povprečno, pričakovano stopnjo česa
ETIMOLOGIJA: cepet - več ...
mokasín mokasína samostalnik moškega spola [mokasín]
    1. navadno v množini nizek prehodni ali poletni čevelj z ravnim podplatom in izrazitimi šivi, navadno brez vezalk
    2. navadno v množini, v indijanskem okolju obuvalo z mehkim podplatom, izdelano iz živalske kože
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Mokassin in angl. moccasin iz algonk. (povhatansko) makasin ‛čevelj, obuvalo’ - več ...
namízje namízja samostalnik srednjega spola [namízje]
    izhodiščna delovna površina na zaslonu z osnovnimi elementi za upravljanje računalnika, elektronske naprave
STALNE ZVEZE: aktivno namizje, navidezno namizje, oddaljeno namizje, virtualno namizje
ETIMOLOGIJA: iz na mizi
nèzamisljív nèzamisljíva nèzamisljívo pridevnik [nèzamisljíu̯ nèzamisljíva nèzamisljívo]
    1. ki si ga ni mogoče zamisliti
    2. ekspresivno ki obstaja v veliki meri
ETIMOLOGIJA: ne + zamisljiv iz zamisliti
pelerína peleríne samostalnik ženskega spola [pelerína]
    1. vrhnje oblačilo, navadno gumijasto, za zaščito pred dežjem
    2. vrhnje oblačilo brez rokavov, zlasti žensko, ki se ogrne okrog zgornjega dela telesa
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Pelerine iz frc. pèlerine ‛pelerina’, prvotno ‛romarska, popotna obleka (z velikim ovratnikom)’, iz pèlerin ‛romar, popotnik’ < lat. peregrīnus ‛tujec, romar’ - več ...
požréšnost požréšnosti samostalnik ženskega spola [požréšnost]
    1. lastnost koga, da (rad) veliko jé
      1.1. lastnost živali, da poje veliko naenkrat
    2. ekspresivno lastnost česa, da pri svoji dejavnosti, delovanju porabi veliko energije, sredstev
    3. slabšalno lastnost koga, da si brez zadržkov skuša prisvojiti čim več materialnih dobrin ali se mu to pripisuje
ETIMOLOGIJA: požrešen
tòp2 tôpa samostalnik moškega spola
    žensko oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa, navadno brez rokavov
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. top, prvotno ‛zgornji del, vrh’
zavijáč zavijáča samostalnik moškega spola [zavijáč]
    iz agronomije, iz zoologije metulj, navadno nočni, z rombastimi sprednjimi in trikotnimi zadnjimi krili, katerega ličinke se prehranjujejo zlasti s plodovi sadnih dreves; primerjaj lat. Tortricidae
STALNE ZVEZE: jabolčni zavijač
ETIMOLOGIJA: zavijati
žába žábe samostalnik ženskega spola [žába]
    1. dvoživka brez repa, z večjo glavo in močnimi nogami s plavalno kožico; primerjaj lat. Anura
      1.1. ta žival kot hrana, jed
    2. v množini, manj formalno oprijeto, hlačam podobno oblačilo, ki pokriva tudi stopala
    3. manj formalno plavanje, pri katerem se z rokami in nogami delajo krožni gibi; SINONIMI: manj formalno žabica
    4. manj formalno priprava za utrjevanje tal, terena
    5. slabšalno bahav, nadut, aroganten človek ali po videzu neprijeten človek
STALNE ZVEZE: barska žaba, človek žaba, laška žaba, morska žaba, pisana žaba, prava žaba, rjava žaba, volovska žaba, zelena žaba
FRAZEOLOGIJA: napihovati se kot žaba, pojesti živo žabo, žabe se bodo zaredile komu v želodcu
ETIMOLOGIJA: = cslov. žaba, hrv., srb. žȁba, rus., češ. žába < pslov. *žaba < ide. *geh1b(h)ah2 iz *geh1b(h)- ‛sluzast, zdrizast, sluzasta žival’ - več ...
adíjo medmet [adíjo]
    1. manj formalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca
      1.1. ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da se čemu odpoveduje, navadno začasno
    2. ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da kdo ni več zaželen, potreben
    3. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da ob neizpolnjevanju pogojev česa ni ali ne bo več
    4. kot samostalnik manj formalen pozdrav ob slovesu, zlasti znanca
      4.1. kot samostalnik, ekspresivno prenehanje kake dejavnosti, odpoved čemu
FRAZEOLOGIJA: biti adijo, iti adijo, reči adijo komu, čemu, Adijo pamet!
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. addio < lat. ad Deum, dobesedno ‛k Bogu’ - več ...
aeróbni aeróbna aeróbno pridevnik [aeróbni]
    1. za katerega je potreben kisik
      1.1. pri katerem je prisoten kisik
      1.2. ki živi, je aktiven ob prisotnosti kisika
    2. ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema, pri katerih intenzivneje potekajo procesi, za katere je potreben kisik
      2.1. ki je namenjen za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema s spodbujanjem teh procesov
STALNE ZVEZE: aerobna stabilnost, aerobni interval, aerobni prag, aerobno kvarjenje, aerobno območje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. aerob iz frc. aérobie, iz gr. aēr ‛zrak’ + gr. bíos ‛življenje’
Število zadetkov: 394