Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
priletéti -ím dov., prilêtel (ẹ́ í) 
  1. 1. leteč priti: ptič je priletel na okno / raketa ni priletela na cilj / publ.: delegacija je danes priletela v Ljubljano se je pripeljala z letalom; domov smo prileteli z letalom / priletela so letala in odvrgla bombe
    // s prislovnim določilom premikajoč se po zraku zlasti zaradi sunka
    1. a) se zadeti v kaj: v okno je priletel kamen; žoga je priletela v vratnico in se odbila / nekdo ga je močno sunil, da je priletel z glavo ob zid
    2. b) v zvezi z na udariti, priti z določenim delom na podlago: priletel je na glavo in se ubil; mačka je priletela na noge
  2. 2. pog. priteči, prihiteti: ob tem kriku so vsi prileteli iz hiše / pusti ga, bo že s kolesom priletel za nami se pripeljal
  3. 3. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je kdo deležen dejanja, kot ga določa samostalnik: komaj se je zasmejal, mu je priletela krepka klofuta; hotel se je pobrati, že je priletel drugi udarec
    ●     ekspr. če ne boš ubogal, bo priletelo boš tepen; ekspr. kaj je narobe, je priletelo iz očeta je hitro, nepričakovano vprašal oče; ekspr. govorila je, kar ji je priletelo na jezik nič ni pretehtala, premislila, kar je govorila; ekspr. na ušesa mu je priletel ženski krik zaslišal ga je; ekspr. kadar je tepel, ni gledal, kam je priletelo ni pazil, po katerem mestu
SSKJ
prilízniti se -em se dov. (í ȋ) izraziti komu pretirano prijaznost, pohvaliti ga z namenom pridobiti si njegovo naklonjenost: prilizniti se možu, šefu / ta psiček se zna prilizniti / kako lepo si naredil, se mu je priliznil
// ekspr. dobrikajoč se pritisniti, stisniti h komu: mačka se je priliznila h gospodinji; prilizniti se ob koga
    prilíznjen -a -o ki se (rad) prilizuje: ne zaupa priliznjenim ljudem; priliznjena je kot mačka / priliznjen otrok; priliznjena žival
    // ki vsebuje, izraža pretirano prijaznost: priliznjen glas; priliznjene besede; prisl.: priliznjeno govoriti
SSKJ
púhati -am nedov. (ū) 
  1. 1. v sunkih dajati, oddajati hiter, močen tok zraka, dima: meh je puhal ves dan; vlak puha in bruha iskre / puhati oblake dima
    // pojavljati se, nastopati v sunkih: iz vseh odprtin puha dušeča para / ekspr. vetrovi ledeno puhajo čez vrhove
    // ekspr. puhajoč se premikati: ladja je že ob svitu puhala iz zaliva
  2. 2. izdihavati zrak tako, da se zaprte ustnice hitro, sunkovito odpirajo: med igro glasno puhajo in pihajo / vola sta puhala vanj toplo sapo / ekspr. puhal je modre dime iz pipe in počasi pripovedoval; star. puhati cigarete, tobak kaditi
    // ekspr. od jeze je kar puhal
  3. 3. s sunkovitim izdihavanjem izražati nezadovoljstvo, sovražnost: mačka puha proti psu; medvedka je jezno puhala; ženska je puhala kot mačka
    // ekspr. puhajoč jezno govoriti: ti že pokažem, kaj se sme, je puhala in ga tepla
    puháje: počasi vstane, puhaje dim iz pipe; živali so se puhaje pognale iz votline
    puhajóč -a -e: črn dim puhajoč dimnik; puhajoča zver
SSKJ
púhniti -em dov. (ú ȗ) 
  1. 1. v sunku dati, oddati hiter, močen tok zraka, dima: meh je samo nekajkrat puhnil / puhniti dim, vroč zrak
    // pojaviti se, nastopiti v sunku: para puhne iz lonca; iz peči je puhnila vročina / ekspr. burja je mrzlo puhnila po dolini / v obraz mu je puhnil soparen zrak
  2. 2. izdihniti zrak tako, da se zaprte ustnice hitro, sunkovito odprejo: namesto da bi puhnil, je pihnil / puhniti v koga cigaretni dim
  3. 3. s sunkovitim izdihom izraziti nezadovoljstvo, sovražnost: mačka puhne proti psu in zbeži; medvedka jezno puhne / ekspr. ženska ni nič odgovorila, samo jezno je puhnila
  4. 4. ekspr. zdrveti, skočiti, da nastane močen, sunkovit premik zraka: mimo je puhnil avtomobil / žabe so puhnile v vodo
SSKJ
rávsati -am nedov. (ȃ) redko praskati, potegovati: ne ravsaj z žebljem po steni / ko se je plazil skozi grmovje, mu je trnje ravsalo roke in obraz
    rávsati se ekspr.  spopadati se, tepsti se, zlasti s kremplji, zobmi: pes in mačka se spet ravsata; petelini se kavsajo in ravsajo / otroka se ravsata za igrače / ravsati se za dediščino grdo se prepirati
SSKJ
razkrampáti -ám in razkrámpati -am dov. (á ȃ; ȃ) nar. razpraskati: mačka mu je razkrampala obraz
SSKJ
razkrempljáti -ám dov. (á ȃ) nar. razpraskati (s kremplji): mačka mu je razkrempljala roko
SSKJ
razpráskati -am dov., tudi razpraskála (á) s praskanjem raniti, poškodovati: mačka mu je razpraskala roke; razpraskati se do krvi
    razpráskan -a -o: razpraskan obraz; razpraskana miza; razpraskane roke
SSKJ
rísast -a -o prid. (ȋ) ekspr. podoben risu: risasta mačka
// tak kot pri risu: človek z risastim pogledom
SSKJ
rodíti -ím dov. in nedov. (ī í) 
  1. 1. spraviti iz rodil otroka: urediti prostor, v katerem matere rodijo; roditi v porodnišnici; prezgodaj roditi; z lahkoto, težko roditi / pog. iti rodit / rodila je zdravega otroka
    // dati, posredovati življenje komu kot mati: rodila je dosti otrok / ženske, ki ne morejo roditi, lahko otroka posvojijo ki ne morejo spočeti, zanositi
    // rodila mu je sina in hčer
    // spraviti iz rodil mladiče, mladiča: samica rodi večkrat na leto / opice rodijo navadno po enega mladiča
  2. 2. dati sadeže, plodove: nekatere jablane rodijo vsako leto; odrezati mladike, ki ne bodo rodile / krompir v teh krajih dobro rodi / njihovo polje ne rodi dovolj; dobro obdelana zemlja rada rodi / drevje je rodilo le redke sadeže
  3. 3. ekspr. povzročiti nastanek česa: plameni so rodili dim; vihar rodi valove / ti dogodki so rodili zaskrbljenost / bolečina je rodila pesem navdihnila; duhovni premiki, ki jih je rodil moderni čas; pregovore rodi izkušnja nastanejo iz izkušenj
    // dati, prinesti: tako gospodarjenje ne rodi uspehov; prizadevanja so rodila velike koristi, dobre rezultate
    ●     publ. buržoazija je rodila kapitalizem je bila začetnica kapitalizma; star. poslovil se je od nje, ki ga je rodila na svet, v življenje od matere; ekspr. rodila ga je slovenska mati je Slovenec; ekspr. rodil ga je naš narod je član našega naroda; ekspr. prizadevanja niso rodila sadu niso bila uspešna; žarg. v eni uri je moral roditi članek napisati; bil je tak, kot ga je rodila mati nag, gol; preg. kar mačka rodi, miši lovi otroci so navadno taki kakor starši
    rodíti se 
    1. 1. priti iz rodil: ko se otrok rodi, navadno zajoka; rodil se je hitro
      // začeti živeti ob prihodu iz rodil: lani se je rodilo več dečkov kot deklic; rodil se je pred sto leti v Ljubljani / rodila sta se jima sin in hči / mladiči nekaterih živali se rodijo slepi in goli
      // po rojstvu izhajati, izvirati: rodil se je delavcu; roditi se v kmečki hiši
    2. 2. ekspr. nastati, pojaviti se: na oceanu se je rodil nov otok; naša posvetna poezija se je rodila v drugi polovici l8. stoletja / zapisoval je misli, kakor so se mu rodile / opisovati razmere, v katerih se je rodilo društvo je bilo ustanovljeno; po viharni noči se je rodilo sončno jutro je nastopilo, bilo; njegova prva povest se je rodila v štirinajstih dneh je bila napisana; televizija se je rodila v Ameriki izumili so jo
      // z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: med njimi se je rodila ljubezen, napetost
      ●       ekspr. tak človek se še ni rodil takega človeka ni; rodil se je zaželen starši so si ga želeli; roditi se iz ljubezni biti otrok ljubečih se staršev; ekspr. ta misel se je rodila v njegovi glavi on si je to izmislil; roditi se v zakonu biti zakonski otrok; ekspr. rodil se je pod srečno zvezdo ima ugodne življenjske razmere; ekspr. prezgodaj se je rodil, da bi to uresničil razmere, okoliščine še niso primerne; rodil se je (kot) revež njegovi starši so bili brez premoženja; počuti se, kot bi se na novo rodil popolnoma prerojenega; ekspr. tresla se je gora, rodila se je miš veliko prizadevanje je dalo nepomemben rezultat; ekspr. pesnik se rodi pesniški dar je prirojen
    rodèč -éča -e: rodeča ženska; rodeče se želje; slabo rodeče drevo
    rôjen -êna -o 
    1. 1. deležnik od roditi: rojen je bil v delavski družini; Franc Kovač, rojen [roj.] leta tisoč devetsto; v trenutku rojena svetloba; prezgodaj rojeni otroci / rojen je v znamenju bika / kot zapostavljeni pristavek k ženskemu priimku Ana Zore, rojena [roj.] Dolenc
      ●       ekspr. rojen je pod nesrečno zvezdo v življenju nima sreče
    2. 2. ekspr., navadno v povedni rabi ki ima veliko mero sposobnosti, lastnosti za kaj: on je rojen za pilota / ni bil rojen za meščansko življenje ni se mogel prilagoditi meščanskemu življenju; bil je kakor rojen za to vlogo
    3. 3. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: je rojen govornik, pesnik / njegov oče je rojen Ljubljančan
SSKJ
síamka -e ž (ȋ) pog. siamska mačka: kupil je čistokrvno siamko
SSKJ
síamski -a -o prid. (ȋ) v zvezah: siamska dvojčka dvojčka, zraščena zlasti v spodnjem delu prsnice; siamska mačka mačka s kratko dlako svetlo sive barve in temno rjavimi ušesi, tacami in repom
SSKJ
sivoglàv in sivogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki ima sivo glavo: sivoglava mačka / sivoglav starček sivolas
♦ zool. sivoglava penica penica, katere petje je podobno klopotanju mlinskih koles, Sylvia curruca
SSKJ
skotíti -ím dov., skótil (ī í) 
  1. 1. pri živalih spraviti iz rodil mladiče, mladiča: mačka je skotila mladiče / psica skoti tudi dvakrat na leto
  2. 2. nizko roditi: slaba mati ga je skotila
  3. 3. slabš. povzročiti nastanek česa: vojna je skotila vse te grozote
    skotíti se 
    1. 1. pri živalih priti iz rodil: ko se mladič skoti, je moker in slep
      // začeti živeti ob prihodu iz rodil: to tele se je skotilo včeraj
    2. 2. slabš. nastati, pojaviti se: v takih okoliščinah se bo skotila še kaka bolezen / ta načrt se je skotil v njegovi glavi
    skotèn -êna -o: skoteni mladiči
SSKJ
smúkati -am tudi smúčem nedov. (ú) 
  1. 1. s potegi z oprijemajočo roko po čem trgati: smukati bezgove jagode; smukati liste z veje / smukati borovnice z grabljicami; pren. veter smuka cvete
    // s potegi z oprijemajočo roko po čem delati, da česa ni več na čem: smukati lan, vejo / koze smukajo poganjke
  2. 2. ekspr. hitro hoditi, tekati kod: miška smuka iz luknje v luknjo; otroci so smukali sem in tja / veverica smuka z veje na vejo skače
    // neslišno in neopazno hitro hoditi, tekati kod: temne postave smukajo mimo oken
    smúkati se ekspr.  
    1. 1. hodeč, premikajoč se sem in tja se narahlo drgniti ob kaj: pes se ji je smukal okoli nog / maček se prijazno smuka obme
    2. 2. navadno v zvezi z okoli, okrog hodeč, premikajoč se sem in tja biti, zadrževati se kje z določenim namenom: toliko časa se je smukala okoli očeta, da ji je dovolil iti na sprehod; smukal se je okoli prodajalk, pa ni nič dobil; zakaj se toliko smuka okrog naše hiše
    3. 3. hitro hoditi, premikati se sem in tja: smukal se je med vojaki in jih prosil za cigarete; natakar se je spretno smukal med gosti; tiho se je smukala po stanovanju
      // neslišno in neopazno hitro hoditi, premikati se sem in tja: smukali so se med stražami in zasedami
      ●       pog., ekspr. smukati se okoli deklet veliko in rad se družiti z njimi; prizadevati si pridobiti njihovo naklonjenost; smuka se kakor mačka okoli vrele kaše ne upa se lotiti jedra problema
    smukajóč -a -e: smukajoč se med drevjem, je izginil
SSKJ
sòm sôma m (ȍ ó) velika sladkovodna roparska riba z dolgimi brki: ulovil je velikega soma
♦ zool. somi morske ali sladkovodne ribe brez lusk in z daljšimi ali krajšimi brki, Siluridae; mačji som do enega metra dolga morska riba z ogrodjem iz hrustanca in pegami; morska mačka; pasji som do dveh metrov dolga morska riba z zelo podaljšanim gobcem in močno repno plavutjo, Galeus canis
SSKJ
sovražíti in sovrážiti -im, in sovrážiti -im nedov. (ī á ȃ; ā ȃ) čutiti veliko nenaklonjenost, odpor do koga, navadno združen z željo škodovati mu: sovražiti brata, soseda; ekspr. divje, smrtno sovražiti; ekspr. iz dna duše, srca sovražiti; ljubiti in sovražiti; sovražiti koga kot kugo, psa; sovražita se kot pes in mačka zelo
// čutiti odpor, veliko nenaklonjenost sploh: svoje delo je sovražil; dejal je, da sovraži lenuhe / sovražim to obleko nočem je nositi; ne nosim je rad
    sovražèč -éča -e: še bolj sovražeč ga, so se razšli; sovražeči se ljudje
    sovrážen -a -o zastar.: misel na sovraženega človeka
SSKJ
sovrážnik -a m (ȃ) 
  1. 1. kdor ima, kaže do koga zelo nenaklonjen čustveni odnos, navadno združen z željo škodovati mu: ta človek je njegov sovražnik; nimam sovražnikov; ekspr. smrtni, zagrizen sovražnik; prijatelj in sovražnik / pes in mačka sta si sovražnika / osebni, politični sovražnik
  2. 2. s prilastkom kdor je usmerjen, deluje proti koristim česa: biti sovražnik domovine, revolucije / ta država je naš sovražnik; star. avstrijske dežele je spet ogrožal dedni sovražnik — Turek / sovražnik napredka, svobode / notranji, zunanji sovražniki države; ekspr. boj proti razrednemu sovražniku proti sovražnikom delavskega razreda
    // kdor čuti odpor, veliko nenaklonjenost do česa: biti sovražnik nasilja; sovražnik omahljivosti in popustljivosti / je sovražnik žensk
  3. 3. nasprotna stran v oboroženem spopadu, vojni: sovražnik je vdrl v državo; ne vdati se sovražniku; napasti, premagati sovražnika; spopad s sovražnikom / publ. potopiti, sestreliti sovražnika sovražno ladjo, letalo
    // kot povelje sovražnik s čela, za — boj
    // pripadnik te strani: pet sovražnikov je bilo ubitih, drugi so se umaknili
  4. 4. ekspr., s prilastkom kar ovira, preprečuje zlasti kaj pozitivnega: tako malomaren odnos je sovražnik uspeha
  5. 5. ekspr., s prilastkom kar povzroča velike težave, škodo: ta bolezen je še vedno naš največji sovražnik; potresi, suša in drugi sovražniki človeštva / dvom je sovražnik pravega veselja
    ●     ekspr. tega ne privoščim niti največjemu sovražniku nikomur; evfem. on ni sovražnik alkohola rad pije alkoholne pijače
SSKJ
spodvíti -víjem dov. (í) z zvijanjem spraviti pod kaj: spodviti podlogo, rob; spodviti rjuho pod žimnico / spodviti odejo / pes spodvije rep; spodviti noge / spodvil je spodnjo ustnico
    spodvít -a -o: mačka s spodvitim repom; sedeti na spodvitih nogah
SSKJ
sŕšiti -im nedov. (ŕ r̄) postavljati v tak položaj, kot so bodice pri ježu: mačka srši dlako; na golih rokah so se mu sršile dlačice / sršiti obrvi mrščiti
● ekspr. drevje se je sršilo v ivju je bilo pokrito z ivjem
    sŕšiti se ekspr.  izražati jezo, nejevoljo: med poslušanjem govora se je vedno bolj sršil / sršili so se proti vsaki novosti nasprotovali
Število zadetkov: 159