Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
pogledováti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. večkrat pogledati: v zadregi je pogledoval v tla; pogledovati za odhajajočimi; pogleduje kvišku in nekaj mrmra; pogledovati na vse strani, okoli sebe; pogledoval je zdaj enega, zdaj drugega
    // večkrat pogledati kam z namenom, da se kaj
    1. a) vidi, zazna: skrivaj je pogledovala goste / pogledovala je sliko od vseh strani ogledovala; pogledovati se v ogledalu
    2. b) ugotovi, spozna: nestrpno pogleduje na uro; pogledovala je skozi okno, če se sin že vrača; kar naprej mora pogledovati v slovar
  2. 2. večkrat odpreti oči: nekaj časa je pogledoval, pa spet zamižal
  3. 3. s prislovom večkrat izraziti s pogledom
    1. a) čustvo, razpoloženje: grdo, jezno, lepo, veselo, žalostno pogledovati; zaljubljeno ga pogleduje
    2. b) lastnost, stanje: ostro, pozorno, strogo pogledovati koga
  4. 4. nav. ekspr. večkrat izstopiti, biti za krajši čas potisnjen iz svoje okolice: pri hoji ji krilo pogleduje izpod plašča
    // biti viden, kazati se: mesec pogleduje izza oblakov; tu in tam pogleduje kamenje izpod snega
  5. 5. pog., s predlogom večkrat pokazati zanimanje za osebo drugega spola: že dalj časa pogleduje za njo
    ●     pogledoval ga je izpod čela plašno, skrivaj; zastar. ljudje se pogledujejo nad njegovim početjem se zgražajo; star. pomenljivo se pogledovati s kom se spogledovati
    pogledujóč -a -e: jezno jo pogledujoč, nadaljuje zgodbo
SSKJ
pólmésečnik -a [u̯m] m (ọ̑-ẹ̑) revija, ki izhaja dvakrat na mesec: izdajati polmesečnik
SSKJ
položíti -ím dov., polóžil (ī í) 
  1. 1. narediti, da pride kaj
    1. a) z daljšo, širšo stranjo na podlago: položiti knjigo na mizo; položiti ranjenca na nosila / položiti eno škatlo navrh druge
    2. b) na podlago sploh: položiti denar na mizo, žogo na tla / položil je glavo na mah in zaspal; položiti roko na volan dati
      // udrlo se mu je, kamor je položil nogo kamor je stopil
      // ko je položil prst na usta, so vsi umolknili / kot svarilo, grožnja samo prst položi name, pa boš videl
      // narediti, da pride kaj iz pokončnega položaja na tla: puško položi, da ne bo padla / ekspr. nekaj so se prerivali in mimogrede ga je položil vrgel, podrl; žarg., lov.: položil je že marsikaterega zajca ustrelil; položiti žival na dlako ustreliti jo
  2. 2. na določen način pritrditi na podlago: položiti linolej, parket, tapete
    // dati kaj na določeno mesto v ustrezen položaj: položiti cevi, kabel / položiti kanalizacijo / položiti mine ob obali
  3. 3. dati živini (živinsko) krmo: položiti kravam seno / položiti svinjam
  4. 4. nav. 3. os., pog. povzročiti, da mora kdo ležati: bolezen ga je položila; pljučnica ga je položila za tri tedne; brezoseb. pozimi me je za dva meseca položilo
  5. 5. dati, plačati: položiti kavcijo, odkupnino; položiti predpisani znesek na sodišču
  6. 6. knjiž., v zvezi z v narediti, da kaj vsebuje, izraža značilnost, kot jo nakazuje določilo: položiti grožnjo v glas, začudenje v pogled
  7. 7. s širokim pomenskim obsegom izraža prenehanje dejanja, dela, kot ga določa sobesedilo: ob teh besedah je položil slušalko; položiti orožje vdati se; ded je navadno prvi položil žlico na mizo; ekspr. upamo, da pisatelj ne bo še tako kmalu položil peresa iz rok nehal pisati
    ●     ekspr. položiti cesto v pobočje gore speljati jo; vznes. položiti koga k večnemu, zadnjemu počitku pokopati ga; vznes. nima, kamor bi glavo položil nima kje stanovati, prespati; publ. položiti izpit narediti, opraviti; ekspr. položiti temeljni kamen za kaj opraviti začetno, za nadaljnji potek najvažnejše delo; ekspr. položiti vse karte razkriti komu vsa dejstva, vse zahteve; knjiž. položiti svoje misli na papir napisati jih; ekspr. tudi on bo še moral položiti račun se zagovarjati (zaradi svojih dejanj); položiti roko knjiž. sodišče je položilo roko na knjigo je prepovedalo razširjanje, prodajo te knjige; ekspr. nisem še položil roke nanj nisem ga še udaril; pog. položiti roko nase narediti samomor; položite roko na srce in priznajte bodite odkritosrčni; ekspr. policija je že položila roko na tatove jih je že prijela, ujela; vznes. položiti svoje srce k nogam koga postati čustveno popolnoma vdan komu; publ. položiti temelje čemu opraviti začetna, za nadaljnji potek najvažnejša dela; ekspr. položiti svojo usodo v tuje roke prepustiti drugemu, drugim, da odločajo o njej; pog. on je položil že marsikatero žensko imel spolni odnos z njo; pog. položiti koga čez koleno natepsti ga; vznes. položiti življenje na oltar domovine umreti za domovino; pog. položiti koga na izpitu negativno ga oceniti; položiti komu besedo na jezik, v usta pomagati komu, da bi povedal, kar je treba, kar se od njega pričakuje; ekspr. položiti komu kaj na srce priporočiti mu kaj, prositi ga za kaj; pog. koliko si ta mesec položil na stran prihranil; ekspr. s tem dejanjem je položil na tehtnico vse tvegal, da izgubi vse; knjiž. položiti pripoved v pero, v usta sodobnemu kronistu narediti, da jo pripoveduje, piše sodobni kronist; katera se omoži, se v križe položi si povzroči težave, skrbi
    ♦     lov. položiti krvni sled narediti sled s krvjo divjadi, domače živali, da se pes uči sledenja
    položíti se 
    1. 1. ekspr., navadno s prislovnim določilom uleči se: položiti se v mehko posteljo; položil se je po klopi in zaspal / položiti se v naslanjač sesti
      // redko s hrbtom se je položil na steno naslonil
    2. 2. nav. 3. os., nar. postati položen: svet se tam spet položi
    položívši -a -e zastar.: položivši denar na mizo, je vstal in odšel
    položèn -êna -o: čez zaboje položena deska
    ●     ekspr. polje je položeno med goro in reko leži
SSKJ
pomŕkniti -em dov. (ŕ ȓ) knjiž. postati mrk, nerazpoložen: pripovedovalec je pomrknil in utihnil / obraz mu je pomrknil, ko je slišal novico
● knjiž., redko mesec se je skril za oblak in dolina je pomrknila postala mračna, temna
SSKJ
porabíti in porábiti -im dov. (ī á) 
  1. 1. narediti, da ni več razpoložljivih
    1. a) materialnih dobrin: denar so že porabili; porabiti kurjavo, premog / vsak mesec porabi veliko vode / plačo je porabila za nakup hrane in obleke / koristno porabiti energijo izkoristiti
      // lahkomiselno je porabil ves zaslužek zapravil
    2. b) možnosti, ugodnosti: porabil je že ves prostor in rož nima kam postaviti / porabil je tudi to, zadnjo priložnost / dopust je porabil poleti na dopustu je bil poleti; svoj prosti čas je že porabil
      // nav. ekspr., v zvezi z za izraža način poteka, izteka določenega časa: vse dneve je porabil za igro; počitnice je porabil za plezanje po hribih / veliko večerov je porabil za študij je študiral
  2. 2. s prislovnim določilom količine izraža količino, mero tega, kar je strojni napravi potrebno za delovanje v določeni enoti: avtomobil porabi deset litrov bencina na sto kilometrov; parni kotel porabi več ton premoga na uro / motor malo, veliko porabi porabi malo, veliko goriva
    // nav. ekspr., navadno v zvezi z za izraža čas trajanja dejanja: vzpenjača porabi za pot dvajset minut / do vrha sta porabila pol ure sta hodila pol ure
  3. 3. knjiž. uporabiti: desko je porabil za veslo / otroke so porabili za vsako delo
    porabívši zastar.: porabivši ugodni trenutek, je zbežal
    porábljen -a -o: hitro porabljen zaslužek
SSKJ
posévati2 -am nedov. (ẹ́) knjiž. v presledkih svetiti, sijati: mesec je poseval izza oblakov; sonce poseva skozi smrečje
SSKJ
poskúšnja tudi poizkúšnja -e ž (ȗ) 
  1. 1. ugotavljanje, preverjanje kakovosti določenih lastnosti česa: prva poskušnja je bila neuspešna / zapeti pesem za poskušnjo; nova tovarna obratuje za poskušnjo poskusno
    // vzeli so jo za en mesec na poskušnjo
    // pokušnja: poskušnja domačih vin / ponudil mu je jabolko za poskušnjo / prostor za vinsko poskušnjo
  2. 2. zastar. poskus: prva poskušnja mu je spodletela; vse njene poskušnje, da bi ga potolažila, so bile zaman / pesniške poskušnje
  3. 3. zastar. izkušnja: poskušnje so ga izmodrile; slabe poskušnje
    // izpit: poskušnjo je dobro opravil
SSKJ
poslédnjič prisl. (ẹ̑) knjiž. zadnjič, zadnjikrat: jutri se sestaneva poslednjič / v medmetni rabi in poslednjič, kaj bi se jokala, saj bom čez mesec dni nazaj nazadnje
SSKJ
pospráviti -im dov. (á ȃ) 
  1. 1. dati kaj na določeno, pravo mesto: pospraviti igrače, knjige / pospraviti krožnike na polico; perilo je pospravila v omaro; vedno mora sama pospraviti za otroki; nikoli ne pospravi za seboj
    // narediti, da je kaj urejeno, počiščeno: pospraviti mizo, sobo; pospravil je po dvorišču
    // dati kaj stran, proč, da ni napoti: iz sobe so pospravili vse odvečne stole; pospravi knjige z mize, bomo kosili
  2. 2. spraviti pridelek s polja: letos so zelo zgodaj pospravili krompir; seno so pospravili še v suhem vremenu; vse so že pospravili z njiv
  3. 3. ekspr. pojesti: pospravil je že dva zrezka, pa je bil še lačen; z velikim tekom je pospravil skledo žgancev; hlastno sta pospravila sadje
  4. 4. pog., ekspr. ubiti, usmrtiti: hvalil se je, koliko jih je med vojno pospravil
    ●     žarg., šport. naše moštvo je pospravilo ves izkupiček je zmagalo; pog. na mesec pospravi dva milijona porabi, zapravi; ekspr. tat je pospravil vso zlatnino vzel, ukradel; ekspr. pospravi šila in kopita in pojdi vzemi vse svoje stvari in odidi; ekspr. če nočeš ubogati, kar pospravi svoje kovčke pojdi, odidi
    posprávljen -a -o: lepo pospravljena soba; žito je že pospravljeno
SSKJ
potrošíti in potróšiti -im, in potróšiti -im dov. (ī ọ́; ọ́) narediti, da ni več razpoložljivih materialnih dobrin: denar je potrošil; knjiž. pri kuhanju je potrošila vse maslo porabila
// ugotoviti, koliko družina potroši na mesec; družba potroši velike vsote za raziskave
// redko porabiti: potrošiti čas za delo; vsaka tona premoga pri gorenju potroši toliko kisika kot štirinajst ljudi dnevno / plačo je potrošil za nepotrebne reči zapravil
    potróšen -a -o: potrošen čas, denar
SSKJ
potrpéti -ím dov., tudi potŕpel; potrpljèn (ẹ́ í) 
  1. 1. brez izražanja nejevolje prenesti kaj neprijetnega, neugodnega: kar potrpi, saj bo kmalu bolje; to bi še potrpel, vsega pa ne / marsikaj je morala potrpeti pri njej sožitje z njo ni bilo lahko
    ●     ekspr. potrpimo drug z drugim bodimo prizanesljivi do napak drugega
  2. 2. ekspr. ne začeti takoj s kakim delom, dejanjem; počakati: potrpel bo še kak mesec, potem mu pa vrnemo / potrpite do kosila; potrpi malo, takoj pridem; potrpite, da pokadim
SSKJ
povaljeváti -újem nedov. (á ȗ) v presledkih valjati: povaljevati glino v rokah / v ustih je povaljeval bonbon
    povaljeváti se 
    1. 1. v presledkih se kotaliti, valiti: hitela sta po melišču, da se je kamenje povaljevalo za njima
    2. 2. ekspr., s prislovnim določilom biti, nahajati se nepospravljen: knjige se povaljujejo po mizi že ves mesec
SSKJ
povléči -vléčem dov., povléci povlécite in povlecíte; povlékel povlékla; povléčen (ẹ́) 
  1. 1. krajši čas vleči: povleči za vrv / povleči za zvonec / povlekel ga je za rokav
  2. 2. z vlečenjem, potegom spraviti
    1. a) bližje k sebi: povleči vrv gor; povleči koga s seboj / povlekel ga je bližje
    2. b) iz česa, s česa: povleči nit iz tkanine / iz nahrbtnika je povlekel čutaro vzel
    3. c) na drugo mesto, v drug položaj: povleči klop v senco / povleči krilo čez kolena; ekspr. v naglici je povlekel nase obleko se hitro oblekel
  3. 3. premakniti kaj po površini: povleči s čopičem po zidu; povleči s palico po pesku / v zadregi je povlekla z roko po naslanjaču / povleči z glavnikom skozi lase
  4. 4. s črtanjem narediti: povleči črto
  5. 5. navadno z močnim vdihom zajeti in spraviti vase: povleči dim iz cigarete / močno povleči cigaro / pog. povleči požirek vina izpiti
  6. 6. ekspr., navadno v zvezi z v spraviti koga, navadno brez njegove vednosti, privolitve, v položaj, stanje, v katerem je osebek: povlekli so ga v svojo družbo; s težavo so ga povlekli v akcijo / povleči državo v vojno
  7. 7. pog. odložiti, preložiti: selitev je povlekel še za en mesec / ne bo še šel v pokoj, bo še malo povlekel
  8. 8. nar. pobranati: zorati in povleči njivo
  9. 9. redko zapihati, potegniti: nenadoma je povlekla močna burja
    ●     ekspr. od časa do časa je povlekel dreto zasmrčal; pog., ekspr. povlekel je (ta) kratko stvar se je zanj končala manj ugodno kot za druge; ekspr. povleči koga za nos prevarati, ukaniti; ekspr. treba ga bo povleči za ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj; kaznovati ga sploh
    povléči se pog.  umakniti se: čete so se povlekle v ozadje / namesto da bi mu pomagal, se je povlekel nazaj
    ●     star. deževje se je povleklo v pozno jesen deževalo je do pozne jeseni
SSKJ
prečárati -am dov. (ȃ) 
  1. 1. po ljudskem verovanju s čaranjem spremeniti: čarovnica jo je prečarala v lepo mlado dekle
  2. 2. knjiž., ekspr. spremeniti, preoblikovati, zlasti v lepše: megle so prečarale podobo pokrajine; s svojo milino je znala prečarati žalost v veselje; s tistim dnem se mu je življenje prečaralo v pravljico / mesec ji je s svojo svetlobo prečaral obraz
SSKJ
prečístiti -im dov. (í ȋ) 
  1. 1. temeljito očistiti: enkrat na mesec mu je prečistila vso hišo
    // odstraniti primesi: prečistiti olje, vodo / prečistiti zrak
  2. 2. knjiž. povzročiti, da postane kaj popolnoma jasno, izoblikovano: prečistiti besedilo, naziranje, pojme; predstavo bo treba še stilno prečistiti; njegove risbe so se z leti prečistile
  3. 3. knjiž. povzročiti popolno moralno sprostitev zaradi obvladanja negativnih nagnjenj, čustev: trpljenje ga je prečistilo; notranje se prečistiti
    ♦     voj. prečistiti teren uničiti ostanke nasprotnikovih enot
    prečíščen -a -o: v trpljenju prečiščen človek; prečiščeni pojmi; prečiščeno seme
    ♦     jur. prečiščeno besedilo zakona dokončna oblika prej večkrat spremenjenega ali dopolnjenega besedila zakona
SSKJ
prèdpoléten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) nanašajoč se na čas pred poletjem: predpoletno jutro / skozi okno je sijalo predpoletno sonce / maj je predpoletni mesec
SNB
prèdporóčni -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
ki je v zvezi s časom pred poroko: predporočna pogodba pogodbeni popis premoženja vsakega od bodočih zakoncev pred sklenitvijo zakonske zveze; predporočne priprave; predporočna zabava; V ZDA so ugotovili, da je mesec pred poroko predporočna mrzlica tako močna, da ljudje ne morejo trezno razmišljati E iz pred poróko
SSKJ
prèdpretékel -têkla -o [əu̯] prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-é) nanašajoč se na časovno obdobje, ki je minilo pred nastopom drugega časovnega obdobja v preteklosti: predpretekli mesec, teden; predpretekla gledališka sezona
♦ lingv. predpretekli čas čas za izražanje preteklega dejanja, izvršenega pred kakim drugim dejanjem v preteklosti, ali glagolska oblika za tako izražanje
SSKJ
prehóden in prehôden -dna -o prid. (ọ̄; ó) ki se da prehoditi: ta razdalja je prehodna v dveh urah
// po katerem se da hoditi, voziti: zasneženi prelaz bo prehoden šele čez mesec dni; voda je ponoči odtekla in cesta je spet prehodna in prevozna
SSKJ
préje prisl. (ẹ̑) star. prej: ta mesec so naredili več kakor preje celo leto
Število zadetkov: 192