Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
sȏłnčica, f. die Narcisse (narcissus poeticus), v Čičih-Erj. (Torb.); — tudi: das Bergwohlverleih (arnica montana), Josch.
Pleteršnik
sołnovràt, -vráta, m. = solnčica, die Narcisse, C.; — tudi: der Hahnenfuß (ranunculus), Goriš.
Svetokriški
spaka -e ž spaka: greh je ena grosovitna, inu shkodliva ſpaka im. ed. ǀ prezej Nabukadonosor ta nar garshi spaka im. ed. rata ǀ lety ſo raunu Kakor vna ſpaKa im. ed. Lamia imenuana ǀ en takorshen je glih eni spaki daj. ed. ǀ preoberne tega lepiga zhloveka v'eno gardo; inu strashno spako tož. ed. ǀ on ſe je bil preobernil veno ſtrashno shivinsko spako tož. ed. ǀ porodj … Eno ſtrashno ſpako tož. ed., glava inu roke ſo bile zhloveſke, ali ſobje ſo bily paſsij, tu drugu truplu je bilu kazhje s' dolgim repam ǀ na vnem ſvejtu ſo perpraulene ſpake im. mn., katere do vekoma vaſs bodo martrale ǀ vſy lepi Narciſſi, inu lepe Helene letem perglihane ſo ene negnuſne Spake im. mn. ǀ kir veliku spak rod. mn. ſtrashnih ſe najde ǀ do vekoma te paklenske ſpake tož. mn., katerim ſte shlushili, bote gledali ǀ kaj s' ene grosovitne Spake tož. mn. sa Boga ſó molili
Vorenc
spomladnji prid., F5, bulbine, -nes, ena ſorta divjiga luka, plave ſpumladnîe roṡhize; gemmmula, tudi ſpomladnîe roṡhize; hyacinthus, -ti, ena plava ṡpomladnîa roṡha; narciſsus, -si, narciſſa roṡha ſpomladnîa; vernus, -a, -um, ſpomladnî
Pleteršnik
sȗščnica, f. die Narcisse (narcissus), C.
Celotno geslo eSSKJ
tagétes tagétesa samostalnik moškega spola [tagétes]
    okrasna rastlina z rumenkastimi, rdečkastimi ali oranžnimi cvetovi v bujnem socvetju, pernatimi listi in izrazitim vonjem; primerjaj lat. Tagetes; SINONIMI: žametnica
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. tagetes, po imenu etruščanskega božanstva Tages
SSKJ²
trájnica -e ž (ȃ)
rastlina, ki raste, cveti več let: posaditi na vrt trajnice; presajanje trajnic; narcise, spominčice in druge trajnice
♦ bot. zelnata trajnica rastlina, pri kateri ob koncu vegetacijske dobe odmrejo nadzemni deli
SSKJ²
túlpa -e ž (ȗ)
tulipan: nasaditi tulpe; tulpe in narcise
SSKJ²
túlpika -e ž (ȗ) nar. prekmursko
1. narcisa: bila je pomlad in vzcvetele so prve tulpike; nabirati tulpike
2. lokvanj: zavili sta na vratnice ob bereku, kjer so na vodi cvetele bele tulpike (F. Godina)
SSKJ²
uvéniti -em dov. (ẹ́ ẹ̄)
postati (u)vel: narcise hitro uvenejo / ekspr. od skrbi in lakote ji je obraz uvenel
// ekspr. prenehati obstajati (v veliki meri): lepota hitro uvene
    uvénjen -a -o
    uvenel: uvenjen cvet; 
prim. uvel, uveneti
Pravopis
uvéniti -em dov. uvénjenje (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) Narcise hitro ~ejo
Celotno geslo Frazemi
zêmlja (Zêmlja) Frazemi s sestavino zêmlja (Zêmlja):
izbrísati kàj z oblíčja zêmlje, izgíniti, kàkor [da] bi se v zêmljo udŕl, izgíniti, kot [da] bi se v zêmljo udŕl, nikógaršnja zêmlja, okrógel kot Zêmlja, ráj na zêmlji (Zêmlji), správiti kóga pod zêmljo, [srám je kóga, da] bi se [najráje] v zêmljo udŕl, stàr kot zêmlja (Zêmlja), udréti se v zêmljo, ustváriti ráj na zêmlji (Zêmlji), vdréti se v zêmljo, zravnáti kàj z zêmljo
Število zadetkov: 112