Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
stoicízem -zma m (ī) 
  1. 1. filoz. filozofska smer, katere vodilno etično načelo je življenje človeka v soglasju z njegovo naravo: stoicizem spada k antičnim materialističnim filozofijam; proučevati stoicizem
  2. 2. knjiž. mirnost, ravnodušnost: občudovali so njen stoicizem
SSKJ
stóik -a m (ọ́) 
  1. 1. pristaš stoicizma: grški in rimski stoiki; osnovno načelo stoikov; epikurejci in stoiki
  2. 2. knjiž. miren, ravnodušen človek: občudovali so ga, ker je bil velik stoik
SSKJ
struktúrnost -i ž (ȗ) značilnost strukturnega: strukturnost postopka / publ. načelo strukturnosti
SSKJ
tektónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na tektoniko:
  1. a) tektonski premiki / tektonske sile / tektonski jarek ugreznjeni del zemeljske skorje, ki ga omejujejo vzporedni prelomi; tektonski potres potres zaradi tektonskih premikov; tektonska karta karta, ki prikazuje zgradbo in preoblikovanje zemeljske skorje; tektonsko jezero jezero, ki nastane zaradi tektonskih premikov
  2. b) tektonska oblika pesmi / tektonsko načelo v arhitekturi
    tektónsko prisl.: tektonsko aktivno gorstvo; tektonsko zaključen prostor
SSKJ
temeljíti -ím nedov. (ī í) 
  1. 1. narediti temelj čemu: hišo so dobro temeljili; temeljiti na pilotih, s piloti
  2. 2. navadno v zvezi z na imeti kaj za temelj, osnovo: obtožba temelji na dejstvih; komedija temelji na zamenjavanju glavnih oseb / to načelo temelji v zanikanju vsega / preh., publ. svoj govor je temeljil na trditvi, da so vsi ljudje enaki utemeljeval, gradil
    temeljèč -éča -e: na znanosti temelječa tehnika
SSKJ
téza1 -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. trditev, ki jo je treba dokazati, utemeljiti: ovreči, postaviti tezo; podpreti tezo s tehtnimi argumenti; v razpravi je svoje teze logično razvil; zagovarjati tezo, da je pesnitev nastala v poznejšem obdobju; pravilnost, nesprejemljivost kake teze; teza o avtohtonosti naroda; teza in antiteza / knjiž. to je moja teza o tem, morda se motim mnenje
  2. 2. knjiž., navadno s prilastkom misel, sporočilo: razbrati osnovno tezo pesnitve; vodilna teza literarnega dela
  3. 3. nav. mn., publ., navadno s prilastkom načelo, izhodišče: glavne teze marksizma; znanstvene teze socializma / komisija je pripravila teze za spremembo statuta predloge
    // nakratko izraženo stališče: najpomembnejše teze politikovega govora; osnovne teze referata
  4. 4. knjiž. (doktorska) disertacija: pisati tezo o Cankarju / doktorska teza
    ♦     filoz. teza po Heglu trditev, ki ji nasprotuje druga, protislovna trditev; Heglova teza, antiteza in sinteza; lit. teza kratki ali nepoudarjeni zlog v verzu, stopici
SNB
transformatívni -a -o prid. (ȋ)
ki je v zvezi s pretvorbo; pretvorbeniSSKJ: V sodobni poeziji v pesniških postopkih prevladuje transformativno načelo E ← agl. transformative iz (↑)transformírati
SSKJ
trihotomíja -e ž (ȋ) knjiž. delitev, ločevanje na tri dele, vrste: načelo trihotomije / trihotomija dobro, slabo, neopredeljeno
♦ filoz. trihotomija duše po Platonu delitev človeške duševnosti na čutni, čustveni in razumski del
SSKJ
ubikvitéta -e ž (ẹ̑) knjiž. dejstvo, da kaj je, se nahaja povsod, povsodnost: načelo ubikvitete
SSKJ
učlovéčiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž.  
  1. 1. narediti, povzročiti, da kdo dobi lastnosti, značilnosti, bistvene za človeka kot družbeno, biološko bitje: pokončna hoja je pomagala učlovečiti človekovega prednika; učlovečiti se z delom / biološko, sociološko se učlovečiti
  2. 2. narediti kaj človeško, dobro, plemenito; počlovečiti: kultura učloveči človeka
  3. 3. prikazati kako lastnost, kak pojav v veliki meri v določenem človeku: pisatelj je v glavnem junaku učlovečil etično načelo
    učlovéčiti se pojaviti se v človeški podobi: verjel je, da se dekličin duh v pomladnih nočeh učloveči
    ♦     rel. Kristus se je učlovečil
    učlovéčen -a -o: v glavni osebi romana je učlovečena narodna ideja; stal je pred njim kot učlovečeno zdravje
SSKJ
univerzálen -lna -o prid. (ȃ) 
  1. 1. ki se nanaša na celoto, splošnost, ne na posamezno, posebno: vrednote imajo univerzalen pomen; univerzalna veljavnost zakonov splošna
    // univerzalne lastnosti; univerzalna resnica
  2. 2. ki obsega različna področja, ustreza različnim zahtevam: univerzalna kultura, znanost; imeti univerzalno znanje / univerzalna organizacija / univerzalno doživljanje umetnosti
  3. 3. ki je primeren, uporaben za različne namene, vsestranski: les je univerzalna surovina; univerzalno lepilo; univerzalna čistilna sredstva; univerzalno zdravilo / univerzalni ključi, stroji; punčka je za deklice univerzalna igrača / univerzalni leksikon; univerzalne vžigalice vžigalice, ki se vžgejo pri drgnjenju ob poljubno (trdno) ploskev
    // kraj se je razvil v univerzalno smučarsko središče
    // ki velja za več različnih stvari: univerzalno pravilo
  4. 4. ki ima veliko različnih dobrih lastnosti, sposobnosti: postal je univerzalen poznavalec literature; ekspr. ta človek je pa res univerzalen
    ♦     filoz. univerzalno načelo načelo, ki poudarja pomen celote, splošnega pred posameznim, posebnim; jur. univerzalno nasledstvo nasledstvo, pri katerem se pridobi vse premoženje in pravice ali dolžnosti, vesoljno nasledstvo; mat. univerzalna množica množica, ki vsebuje vse množice, ki se bodo obravnavale
    univerzálno prisl.: univerzalno razgledan in izobražen človek
SSKJ
uredítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ureditev: ureditveno načelo / ureditvena dela / ureditveno območje naselja
♦ gozd. ureditveni načrt načrt za gospodarjenje z določenimi gozdovi v določenem času; urb. ureditveni načrt načrt, ki podrobneje določa ureditev, prenovo naselja ali dela naselja
SSKJ
uresníčiti -im dov. (ī ȋ) 
  1. 1. narediti, da kaj, kar obstaja v mislih, postane resničnost: uresničiti idejo, načrt; kar si zamisli, uresniči; ekspr. sanje so se uresničile / uresničiti vzgojne cilje / uresničiti svoje bistvo
    // izpolniti: uresničiti grožnjo, obljubo, povelje; njegove besede, napovedi so se uresničile / uresničiti kazen, sodbo izvršiti
    // uveljaviti: uresničiti pravico / uresničiti načelo v praksi
    // knjiž. ustvariti: uresničiti pravično družbo / delo, roman je uresničil čez dve leti napisal, izdal
  2. 2. knjiž. narediti, da določeno bistvo, zmožnost koga postane zaznavna, zgodovinska resničnost: uresničiti samega sebe; uresničiti se z zmago; uresničiti se kot človek
    uresníčen -a -o: uresničeni načrti; naloga je uresničena; sam.: oceniti uresničeno
SSKJ
ustávnost -i ž (á) 
  1. 1. skladnost z ustavo: presojati ustavnost predpisa, zakona
    ♦     jur. načelo ustavnosti načelo, da je ustava podlaga za pooblastila in meje dejavnosti vseh, tudi najvišjih organov oblasti
  2. 2. ustavna ureditev: uvesti, zaščititi ustavnost; zagovornik ustavnosti
SSKJ
ústnost -i ž (ȗ) značilnost ustnega: ustnost ankete, poročila
♦ jur. načelo ustnosti načelo, po katerem je postopek usten, neposreden
SSKJ
utelésiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 
  1. 1. narediti, da se kaj začne kazati na telesen, čutno zaznaven način: v noveli je pisatelj utelesil svoj etični nazor; utelesiti načelo enakopravnosti / slikar utelesi svoje ideje z barvami; pesnik izbira besede in podobe, ki najbolje utelesijo določeno duševno stanje / utelesiti svoje sanje, zamisli uresničiti
  2. 2. knjiž. upodobiti, predstaviti: igralec je izvirno utelesil Hamleta; v romanu je pisateljica utelesila slavne ljudi naše preteklosti / igralsko utelesiti knjižno stvaritev
  3. 3. knjiž. prikazati kako lastnost, kak pojav v določeni osebi: v glavni osebi je avtor utelesil junaštvo; utelesiti ljubezen
  4. 4. knjiž. vključiti, priključiti, pripojiti: župnijo so odvzeli Ogleju in jo utelesili ljubljanski škofiji
    utelésiti se pojaviti se v telesu, telesni podobi: duh se je utelesil / po nekaterih verovanjih se duša ponovno utelesi v drugem bitju
    uteléšen -a -o 
    1. 1. deležnik od utelesiti: utelešena zamisel; v njej je bilo utelešeno življenje tovarniških delavk
    2. 2. ekspr. ki ima to, kar izraža določilo, v zelo veliki meri: mati je utelešena ljubezen; on je bil utelešena previdnost / v njem je bila utelešena železna volja / fašizem je utelešeno zlo
SSKJ
uzakóniti -im dov. (ọ̄ ọ̑) 
  1. 1. določiti, utemeljiti z zakonom: uzakoniti kako načelo, pravico; uzakoniti šolsko obveznost / uzakoniti z ustavo
    // z zakonom priznati ali dovoliti: uzakoniti dejansko stanje / uzakoniti novo oblast; uzakoniti vlado
  2. 2. narediti, da postane kaj zakon, obvezno pravilo: uzakoniti nova načela v kolektivu / uzakoniti pisavo
    ♦     jur. uzakoniti zakonski predlog
    uzakónjen -a -o: uzakonjena kazen, pravica; uzakonjena pravila vedenja
    ♦     jur. uzakonjeno pravo pravo, določeno z zakoni
SNB
validácija -e ž (á)
potrjevanje ali dokazovanje skladnosti česa z obstoječimi standardi, zahtevami: validacija modela; validacija vrednostne kartice; postopek validacije; Temeljno načelo validacije je priznavanje dejstva, da bolniki z demenco ne morejo spremeniti svojega pogleda na svet E ← agl. validation, nem. Validation k ↑validírati
SSKJ
verifikácija -e ž (á) glagolnik od verificirati: verifikacija hipoteze; načelo verifikacije v znanosti / predložiti načrte v verifikacijo; verifikacija šole; izpolnjevati pogoje za verifikacijo
SSKJ
volílnost -i [ln in u̯n] ž (ȋ) dejstvo, da se kdo da, sme voliti: volilnost sodnikov / načelo volilnosti
Število zadetkov: 125