Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Pohlin
polovnik [polovník] samostalnik moškega spola

pol mernika, polovnik, tj. prostorninska mera za žito, pribl. 15 l

PRIMERJAJ: mernik

Svetokriški
polovnik m mernik: Nihzhe nevushgè eno luzh, inu jo poſtavi na enu skriunu mejſtu, tudi nikar pod en Polounik tož. ed., temuzh na Laihter, de, kateri noter gre, luzh vidi (III, 547) Citat iz SP na začetku pridige; prim. pri Pleteršniku polovník ‛pol mernika; Scheffel’.
Besedje16
polsikel (pol sikel) sam. m ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)
Besedje16
pol sikel gl. polsikel ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)
Celotno geslo Pohlin
poltrak [poltrák] samostalnik moškega spola

kovanec za pol groša

PRIMERJAJ: groš, poltura

Celotno geslo Pohlin
poltura [poltúra] samostalnik ženskega spola

kovanec za pol groša

PRIMERJAJ: groš, poltrak

Pleteršnik
pólu, adv. halb, nk.; polu nov, Jurč.; — nav. polu- v zloženih besedah: Halb-, halb, nk.; (tu so vse dotične besede pisane s "polu-", če so tudi v izvirnikih pisane s "pol-" ali "polo-"; nav. se izgovarjajo s polu- zložene besede tako, da ima tudi polu- svoj poudarek).
Svetokriški
polu prisl. pol: sa lusht tega greshniga Meſsa, sa hudizha, inu paku ſe je hotela polu leta postiti (I/1, 132) → poli, → pol
Besedje16
polzlati (pol zlati) posam. ♦ P: 1 (TtPre 1588)
Celotno geslo Pohlin
pomrak [pọ́mraknepopoln podatek] (polmrak, pumrak) samostalnik moškega spola

mrak

Pleteršnik
popláziti, -plȃzim, vb. pf. streifen, seicht bepflügen: njive p., Z.; übhpt. oberflächlich bearbeiten: vse le takisto poplazi, da je le pol obdelano, Polj.
Pleteršnik
pošę̑t 2., m. der Zollstab, Cig., Jan., Kr.; — prim. it. passetto = pol sežnja.
Pleteršnik
prerẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. durchschneiden; črez pol p. kaj, mitten entzweischneiden; žilo si p., sich die Ader öffnen.
Celotno geslo Pohlin
presekati [presẹ́kati presẹ̑kam] dovršni glagol

presekati

Vorenc
prestrašen del., F15, attonitus, preſtraſhen, od ſtraha, ali zhudovanîa oterpnên; consternatus, preſtraſhen, uſtraſhen; conterritus, ẛbojèz, preſtraſhen; conturbatus, preſtraſhen, ẛméſhan, ẛmoten, ſpazhen, reṡhalen; exanimis, preſtraſhen, na pol mertou; exterritus, -a, -um, vſtraſhen, preſtraſhen; infractus, -a, -um, napozhen, reṡbyt: tudi ne preſtraſhen; lymphaticus, -a, -um, lymphatatus, -a, -um, eden preſtraſhen de grè ob pamet, kir je neikai v'vodi vidil; pavidus, -a, -um, ſtraſhán, plaſhán, preſtraſhen; performidatus, -a, -um, preſtraſhen, ſylnu groṡán, ṡalu ſtraſhán; perterritus, -a, -um, ṡlu vſtraſhen, preſtraſhen; perturbatus, -a, -um, ṡméſhan, ṡlu ṡmoten, ſpazhen, reṡhalen, ṡmamlen, preſtraſhen; scrupulosus, -a, -um, preſtraſhene veiſti, ſtraſhlive veiſti, gréha bojézhi, ſtraſhán; stupefactus, -a, -um, oterplen od ſtraha, preſtraſhen; trepidulus, -a, -um, enu malu preſtraſhen
Pleteršnik
pricurẹ́ti, -ím, vb. pf. schwach anrinnen: pricurelo je iz soda pol škafa vina.
Pleteršnik
prirȃstək, -stka, m. 1) die Anwachsung (an etwas), das Angewachsene, der Anwuchs, Cig.; bradavičasti prirastki na krompirju, BlKr.-Let.; — der Beihalm, Cig.; — der Knochenfortsatz, Cig. (T.); — das Trumm (ein Nebengang im Bergbau), Cig., Jan.; — das Augment (gramm.), Jan.; — der Zins, die Interessen, C., Z.; — 2) der Zuwachs, das Erträgnis, die Fechsung, Mur., Cig., Jan., C.; dati seme na pol prirastka, Z.; — tudi pl. prirastki, C.
Pleteršnik
prirę̑ja, f. die Anzucht, die Zuzucht (an Vieh), Cig. (T.); imaš kaj letos prireje? C.; pridelek in prireja, Jarn. (Sadj.); kupoval je ubožnim kmetičem voli in krave na pol prireje, Jurč.
Pleteršnik
privíhati,* -am, vb. pf. (ein wenig) aufstülpen, aufbiegen, aufschürzen; p. si hlače, rokave; privihane škornjice, aufgestülpte Stiefel, Cig.; Klobučič, na pol privihan, Npes.-K.; privihan nos, eine Stülpnase.
Pleteršnik
prọ̑daj, m. der Verkauf: na prodaj, zum Verkauf, feil; tukaj je na prodaj žito, vino, hier ist Getreide, Wein zu haben; to ni na p., das ist nicht feil; pol sveta je na prodaj, pol se ga pa more kupiti — in der Welt ist alles feil, Npreg.-Cig.; imeti na p., zu Kaufe, feil haben; gre v prodaj, es findet Absatz, jvzhŠt.; marsikaj se je dalo v prodaj (ist verkauft worden), Jurč.; za prodaj pripravljati, Jurč.; — druzega prodaja ni (= druge reči, ki bi se prodajala), Prim.
Število zadetkov: 175